Prejeli smo: Odprto pismo predsedniku Vrhovnega sodišča

3
Foto: sodisce.si.
Foto: sodisce.si.

Spoštovani gospod predsednik!

Z zanimanjem smo se seznanili z vašim uvodnim govorom na Dnevih slovenskega sodstva 2014. Premalo časa in prostora je na razpolago, da bi lahko z vami polemizirali, seveda na osnovi realnih, evropsko primerljivih podatkov in dejstev, in ne na osnovi izpiljene pravniško naučene govorice, tipa črkobralstvo, kot bi se izrazil ustavni sodnik Jan Zobec. Če bi želeli do potankosti obrazložiti dejstva, ki nasprotujejo vsebini vašega govora, bi verjetno nastala znanstvena publikacija za študente kake pravne fakultete, toda to ni naš cilj. Zato nam dovolite, da vam v nadaljevanju postavimo zgolj in samo nekatera vprašanja, hkrati pa naj vas soočimo z nekaterimi evropsko primerljivimi podatki, ki se nanašajo na pravosodje, za katerega delovanje ste najbolj odgovorni prav vi osebno.

Najprej ugotavljamo, da ste si besedno zvezo »pride čas« očitno izposodili pri književniku Danetu Zajcu, nismo pa zasledil kakega protesta njegovega sina Lenarta Zajca, tako kot je protestiral ob zadnjem zborovanju na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer je bila predstavljena Majniška deklaracija 2014, hkrati pa prav tako ni protestiral ob uporabi istega besedila v času protestov leta 2012. Zanimiva dvoličnost pripadnikov in podpornikov leve politične opcije.

Strinjamo se z vami, da ima sodstvo v družbi »pomembno in posebno funkcijo«. V nadaljevanju se sklicujete na Evropsko sodišče za človekove pravice in pravite, da »mora sodstvo uživati zaupanje javnosti«. Na tej točki pa seveda že prihajamo do različnosti tega pojmovanja. Vi trdite da »mora sodstvo uživati zaupanje javnosti«. Za vas je to nekaj samoumevnega, kot da bi bilo to predpisano z ustavo ali zakonom. To seveda ni, zato je stopnja zaupanja javnosti odvisna zlasti od pravičnega, korektnega sojenja in sojenja v razumnih rokih. V Sloveniji pač nismo priča niti pravičnemu, niti korektnemu, kaj šele sojenju v razumnih rokih. Zato torej nezaupanje ljudi v sodstvo. To nezaupanje je eno najnižjih med državami članicami EU, giblje se tam nekje pod 25 odstotki. Nobeno vaše govorjenje o zaupanju ljudi v pravosodje ne bo dvignilo ugleda pravosodja. Ugled pravosodja lahko dvignejo le pravične in v razumnem roku sprejete sodbe.

V nadaljevanju ste problematizirali namestitev table »višjega sodišča v Ljubljani« ob tablo nekega sodišča (bivše vojaško sodišče op. avtorja), ki ga ni več. Prav tako ste problematizirali izjavo prvaka opozicije Janeza Janše, da »bo neko sodišče, ki morda še ni ustanovljeno« razvpito in krivično sodbo v zadevi Patria »razveljavilo«. Za vas je to očitno nekaj nepojmljivega in nedopustnega, kot da ste na čelu sodne veje oblasti, ki je popolnoma nezmotljiva in absolutno pravična. Ne vemo ali vas je zgodovinski spomin v stilu »tepihovanja« zapustil ali kako? Prvak opozicije Janez Janša je bil že leta 1988 pred nekim (vojaškim op. avtorjev) sodiščem obsojen. Takratni politiki in oficirji vojske in vojaških sodišč so govorili enake besede, kot jih govorite danes vi. Tudi zaprli so ga. In kaj je sledilo? Slovenija se je osamosvojila, kljub temu, da ste vi mislili in govorili, da bo JLA »tepihovala« Slovenijo. Še več. Le nekaj let po osamosvojitvi Slovenije je neko drugo sodišče, krivično sodbo razveljavilo. Vojaško sodišče pa je bilo ukinjeno. Mislite, da se v tem primeru zgodovina ne more ponoviti? Ste morda spregledali izjavo Janeza Janše, ki je pred dnevi dejal približno takole: »Leta 1988 so me zaprli in Slovenija je postala samostojna država, če bo Slovenija sedaj postala drugačna in boljša država, grem še dvakrat v zapor«. Verjamemo, da premorete temeljno pravniško znanje, potem vam je več ali manj jasno, da ste na poti tistih tožilcev in sodnikov, ki so Janeza Janšo obsodili leta 1988. Slovenija namreč potrebuje in bo dobila povsem drugačna sodišča in njihove predsednike od teh, ki jim vi danes predsedujete. Slovenija bo dobila evropsko primerljiva, pravična in učinkovita sodišča, ki ne bodo v funkciji ene – leve politične opcije. Se vam ne zdi, da se takrat ne boste počutili dobro? Tabla Višjega sodišča v Ljubljani pa bo takrat še vedno stala ob tabli vojaškega sodišča na Trstenjakovi 8 v Ljubljani. Mlajše generacije bo spominjala na neke čase, ki naj se nikoli več ne ponovijo, na čase, ko ste bili na čelu pravosodja prav vi. Zadnje ure pa vam v tem pogledu prav gotovo že neusmiljeno bijejo. Ali tega ne slišite?

Jan Zobec, ustavni sodnik, ki je bil in je še do vas kritičen, je bil v vašem nastopu neke vrste posebna tarča. Že to, da se spravljate nad stališča ustavnega sodnika, več pove o vas in vašem dojemanju pravosodja, kot o stališčih ustavnega sodnika Jana Zobca. Ta svoja stališča jasno artikulira in v angleščini pove na priznanih mednarodnih srečanjih pravnikov, tudi v ZDA, kjer mu pozorno prisluhnejo. Do kam v tem pogledu sežete vi? Tam nekje do Beograda in nič več. Pa še tam ne vem, če bi vas resni pravniki poslušali.

V nadaljevanju ste povedali, da ni res, da je sodstvo »nedelujoče, neučinkovito, nekompetentno, spolitizirano«, ter da nasprotujete lustracijski recepturi dvajset let po osamosvojitvi. Tudi ta govorica nas neverjetno spominja na čase izpred leta 1990. Poglejte si evropsko primerljive podatke. Kako pojasnjujete nekaj naslednjih dejstev:

1. Zakaj imamo v Sloveniji 10 krat več sodnikov, kot v Nemčiji, na 100.000 prebivalcev?
2. Zakaj imamo v Sloveniji ene največjih sodnih zaostankov, Nemčija pa sodnih zaostankov skorajda ne pozna?
3. Zakaj vsak slovenski državljan na letni ravni nameni za delovanje pravosodja 86 evrov, povprečje v EU pa je 42 evrov, nekateri pa plačujejo celo samo 22 evrov?
4. Zakaj državljani Slovenije vsak teden plačujejo desetine tisočev evrov zaradi sojenja v nerazumno dolgih rokih ali zaradi sodnih zmot?
5. Zakaj naši sodniki za primere napačnega sojenja ne odgovarjajo in zakaj jim v Nemčiji prisodijo celo plačevanje odškodnine za primere napačnega sojenja.
6. Zakaj v Sloveniji praktično ne beležimo disciplinskih ukrepov zoper sodnike in zakaj take ukrepe v Nemčiji pogosto uporabljajo.
7. Zakaj naših sodnikov med obravnavami ni dovoljeno slikati ali snemati in zakaj je to v Italiji ali na Hrvaškem običajna praksa.
8. Zakaj imajo naši sodniki trajni mandat že ob prvi zaposlitvi in takoj, in zakaj v drugih državah EU trajni mandat pridobijo po preizkusni dobi?
9. Zakaj naši sodniki nikoli niso spoštovali zakona iz leta 1994 po katerem bi lahko bili v trajni mandat imenovani le sodniki, ki v bivšem režimu pri svojem delu niso kršili človekovih pravic in zakaj so v Nemčiji v trajni mandat po težkem dopolnilnem izobraževanju imenovali le nekatere in ne vse sodnike iz nekdanje vzhodne Nemčije?

Še bi lahko naštevali gospod predsednik Branko Masleša, toda bojimo se, da bodo odgovori na ta vprašanja za vas nekaj pretežkega in neobvladljivega.

Nadalje pravite, da v nastopih politikov »prepoznavate željo po podreditvi sodstva in celotnega pravosodja«. Ne bo držalo gospod predsednik Branko Masleša. Politika nima nobene želje po podrejanju pravosodja, politika je tam še iz časov prejšnje države. Seveda le in samo leva politika, naslednica komunizma. Garant takega stanje pa ste prav vi osebno gospod predsednik. Desna politika nima želje po podrejanju pravosodja, ker se dobro zaveda pomena neodvisnosti pravosodja, ki pa ga pri nas še ni.

Tudi na predsednika države ste se spravili v svojem govoru češ, da se ne odziva na »vaše pozive po dialogu«. Tudi take vaše želje so rezultat preteklosti, ko so vaši predhodniki poročali in prihajali po inštrukcije h politikom. Kaj pa ima predsednik države z vami. Sodna veja oblasti, ki ji predsedujete je samostojna veja oblasti, ustavno samostojen je tudi predsednik države. Kaj torej iščete pri njemu? Ste morda pomislili na to, da on ravna bolj ustavno kot vi, ker vas ne sprejme ali posluša? Razumemo pa dejstvo, da ga javno kritizirate. Sedanji predsednik države Borut Pahor je na predsedniški položaj kandidiral proti volji leve politične opcije in je proti njeni volji tudi zmagal. Že to dejstvo je za vas zelena luč da ga lahko kritizirate. Mislite, da tako ravna še kak predsednik sodišča v kateri od držav EU?

V zaščito pa ste vzeli Sodni svet. Le zakaj? Ta je samostojna ustavna kategorija, ki je tudi v funkciji vašega nadzora. To je verjetno razlog za vaše pohvale Sodnemu svetu. Rekli ste, da se je Sodni svet ob zadnjih dogodkih »odzval razumno in s poudarjenim občutkom za pravo mero«. Verjetno ste mislili na zadnji primer sodnice Vesne Pavlič Pivk. Sodni svet zoper njo sploh ni ukrepal ali predlagal kakega ukrepa, kljub temu, da je nosila simbole prejšnje države in totalitarnega režima. Nenavadne kriterije imate. Pojdite v Nemčijo in si v Berlinu nadenite kljukasti križ. Kaj se bo zgodilo? Po nekaj metrih sprehoda se boste znašli v policijskih lisicah. Pri nas pa nič. Tako zagovarjanje neukrepanja Sodnega sveta največ pove o vas samih.

Višek vašega sprenevedanja pa je seveda izjava, da je sodna veja oblasti »najbolje delujoča veja oblasti«. Ne vem ali ste kdaj pogledali kakšna poročila Evropske komisije, pa OECD in še katera. V njih piše, da je zaupanje v naše pravosodje eno najnižjih v Evropi, da imamo ene največjih sodnih zaostankov, da sodimo med tiste, ki jim ESČP tedensko izreka kazni za sojenja v nerazumno dolgih rokih in še bi lahko naštevali. Resnica je obratna. Prav zaradi nedelovanja ali slabega delovanja pravosodja, ki ga vodite vi osebno, je ogroženo delovanje cele države. Spoznajte to že enkrat, se poslovite s svoje funkcije in omogočite drugim, da naredijo naše pravosodje tako, kot si ga zaslužimo.

Zbor za republiko
Odbor za preprečevanje zlorab v pravosodju

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


3 KOMENTARJI

  1. Iz govora veje totalitarni pravosodni duh, namesto demokratični pravosodni duh.

    Demokratični pravosodni duh bi vel takrat, če bi predsednik opozarjal sodnike na prefinjen občutek za resnico in pravičnost ter na nepristransk
    o in pošteno sojenje.

    Demokratični pravosodni duh jemlje utemeljene javne kri pravosodja kot pomoč, da lahko pravosodje opravlja uspešno svoje plemenito poslanstvo.

  2. Pravilno: Demokratični pravosodni duh jemlje utemeljene javne kritike kot pomoč, da lahko pravosodje opravlja uspešno svoje plemenito poslanstvo.

  3. “9. Zakaj naši sodniki nikoli niso spoštovali zakona iz leta 1994 po katerem bi lahko bili v trajni mandat imenovani le sodniki, ki v bivšem režimu pri svojem delu niso kršili človekovih pravic in zakaj so v Nemčiji v trajni mandat po težkem dopolnilnem izobraževanju imenovali le nekatere in ne vse sodnike iz nekdanje vzhodne Nemčije?”

    da zakon nikoli ni bil spoštovan (ajej, spet beseda spoštovati in spet se bojo neizobraženci zgražali in pametovali 🙂 ), ni res. vprašajte dr. ivana beleta. 🙂

Comments are closed.