Prejeli smo: Odprto pismo Amnesty International

11

AI_logoSpoštovani, dovolite, da kot neodvisen državljan Republike Slovenije izrazim začudenje nad nečim, kar osebno vidim kot s strani Amnesty International Slovenija selektivno obravnavanje (ali tudi obravnavo z dvojnimi merili, merjenje z različnimi vatli) z vidika človekovih pravic spornega odločanja v slovenskem pravosodju v dveh podobnih slučajih pregona novinarjev:

1. Medtem ko protestno nastopate v primeru Delove novinarke A.Delić, češ da je neupravičeno preganjana, ker da je bilo njeno razkrivanje tajnih dokumentov (o dejavnosti skupine Blood and Honour) v javnem interesu, pa ste povsem tiho pri dvojnem sodnem pregonu novinarja I. Kršinarja in fotoreporterja P.Lavreta iz tednika Reporter. Kako da ste tu tiho? Odkod ta dvojna merila? So to pač vaše politične preference, do katerih si jemljete pravico in vam je primerno delovanje po političnih preferencah? Branili bomo “levičarje”, “desničarje” pa naj kar preganjajo?

Zakaj sodno preganjajo Kršinarja in Lavreta? Zaradi objav iz arhivov in na podlagi medijskih informacij o udbovskih zločinih iz zadnjih desetletij komunističnega režima. Zakaj se ne oglasite podobno kot v primeru Delićeve? Ker te objave niso v javnem interesu? Niso? Opozarjam, da politični umori v mnogih demokratičnih državah niso dejanja, podvržena sodnemu zastaranju. Konkretna dejanja, ki se jih opisuje v Avstriji in Nemčiji, ne zastarajo. Tudi če bi sodno zastarala, moralna teža ostaja. Med opisanimi dejanji je tudi uboj 9 letne deklice.

Sam nisem nikjer zasledil, da bi dejanja podobne grozovitosti in nečlovečnosti načrtovala, kaj šele izvajala slovenska sekcija Blood and Honour. Verjetno celo ni realne nevarnosti, da bi se česa podobnega lotila. Torej s čim pri slovenski Amnesty International argumentirate, da bi bilo vedenje iz tajnih dokumentov o organizaciji BH v javnem interesu, vedenje o udbovskih umorih, med drugim 9 letne deklice, pa ne?

Ker visoko cenim univerzalno Deklaracijo o človekovih pravicah in pretekla dejanja mednarodne AI v zvezi z zaporniki vesti, me takšno ravnanje slovenske AI navdaja s toliko več skrbi in kritične distance. Moje prepričanje je, da je taka organizacija tudi zaradi svojega dolgoletnega ugleda toliko bolj zavezana absolutni politični nepristranskosti, uporabljanju istih vatlov pri presojanju zadev in izključnemu sklicevanju na univerzalno deklaracijo človekovih pravic.

2. Naj pri tem dodam, da bi vsaj kot potencialen problem in sporno točko lahko AI Slovenije zaznala obtožbo, obsodbo in zapor voditelja opozicije v tej državi Janeza Janše. Ker velik del, če ne večina najuglednejših pravnih strokovnjakov v državi sodi, da gre za pravno nekorektne postopke in pravno nekorektno razsojanje, mnogi pa mislijo, da tudi za politično motivirano in politično pristransko sojenje, bi bilo več kot primerno, da se AI za konkretni primer vsaj zanima. Da se recimo vsaj odzove na vabila, ki so bila izrečena iz najvišjih teles demokratičnega zastopstva v tej državi, iz komisije državnega zbora. Pa vas tam ni bilo kljub vabilu. Brez opravičila. Ne pišem, kako bi se morali izrekati o primeru, trdim, da bi se morali zanimat za njega- ker v primeru, da gre v tej državi za političnega zapornika in da je ta zapornik glavni nasprotnik oblastnikov, tedaj je to tema, da si skoraj ni možno misliti bolj indikativne za polno, urgentno angažiranje Amnesty International. Se ne strinjate in zakaj takšno ravnanje in molk z vaše strani?

3. Preletel sem tudi vašo spletno stran in zasledil v vprašanju abortusa, ki se ga kdo ve zakaj intenzivno lotevate, retoriko, ki je lastna radikalnim levičarsko-feminističnim krogom in se med zmernejšimi zagovorniki legalnosti splava ( do nekega trenutka nosečnosti, seveda- pri nas 12 tednov) ne uporablja. Namreč formulacija: “odločanje o svojem telesu”. Ki je ideološka in biološko neresnična. Če jaz recimo ta trenutek pogoltnem zlato ribico, ta ni moje telo, ampak je samo v mojem telesu. Dokler je živa in se ne razgradi, ni moje telo. Pri noseči ženski je v njenem telesu njen otrok, ki pa ni njeno telo. Samo v njej je, njeni maternici, povezan s posteljico. Začasno. Še niste videli ultrazvočnih posnetkov človeškega ploda? Z osmim, devetim tednom nosečnosti je večina organogeneze človekovega zarodka zaključena.

Ne pravim sicer, da pri vprašanju ne bi smeli izražati svojega stališča ali ne upoštevati slovenske ustave in zakonodaje in mednarodnih dokumentov. Mimogrede, univerzalna deklaracija o človekovih pravicah ne govori o splavu. Torej ga ne šteje za človekovo pravico. Tudi pri nas gre za svoboščino, ne pravico, v zelo časovno omejenih okvirjih. Tudi iz nobenih mednarodno veljavnih dokumentov ne vidim temelja za uporabo formulacije, ki jo prevzemate: “odločanje o svojem telesu”.

Še enkrat: se imate na AI.Si za politično organizacijo s pravico do ideološko, nazorsko pristranskih vrednotenj in ravnanj? Osebno mislim, da AI ni bila tako zamišljena, niti njena ugledna dejanja niso o tem pričala.

Želim vam veliko uspehov pri zagovarjanju resničnih človekovih pravic in branjenju zapornikov vesti in vas pozdravljam

Igor Ferluga

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


11 KOMENTARJI

  1. Tule bom kar predstavil nadaljno elektronsko korespondenco med AI in menoj. Mogoče bo to koga zanimalo. ( AI pa ni izrazila stališča, da bi kaj imela proti javni objavi korespondence.) Nenavadno se mi posebej zdi, da pravijo, da s sodnim pregonom Kršinarja in Lavreta niso seznanjeni oz. “nanj bili opozorjeni”. To bi lahko pomenilo tudi, ker dvomim, da bi izključno reagirali na primere, na katere so od zunaj opozorjeni, da imajo precej selektiven pristop v tem, katere medije v državi se jim vredno zdi spremljati – večina tistih, ki niso provladni je namreč o primeru precej poročala.

    Torej najprej- ODGOVOR AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIA:

    Spoštovani,
    hvala vam za vaš dopis in skrbi, ki nam jih v zvezi z našim delom sporočate.
    V primeru Delićeve gre za objavo tajnih podatkov, ki so v legitimnem javnem interesu in ne predstavljajo grožnje nacionalni varnosti – zaradi česar v skladu z mednarodnimi standardi ne bi smela biti kazensko preganjana. Zahvaljujemo se vam za opozorilo na primer Kršinarja in Lavreta, na katerega do sedaj še nismo bili opozorjeni, gre pa kot razumemo za pregon zaradi razžalitve. Vsekakor bomo primer podrobneje pogledali.
    Za razliko od Delićeve gre pri gospodu Janši za pregon zaradi kaznivega dejanja, ki z vidika človekovih pravic ni sporen. O procesnem ali vsebinskem poteku sojenja nimamo stališča, saj s teh vidikov sojenja nismo spremljali; gospod Janša sicer še ni izčrpal pravnih sredstev, saj so sodni postopki še v teku.
    Glede obravnave primera gospoda Janeza Janše na državnozborski komisiji smo bili zaradi več odsotnosti kadrovsko oslabljeni in se na vabilo žal nismo uspeli pravočasno odzvati. Za neudeležbo s pojasnilom smo se opravičili gospe predsednici komisije Evi Irgl.
    Ena od pomembnih vlog Amnesty International je tudi prizadevanje za nove standarde varovanja človekovih pravic. V našem gibanju se demokratično, na globalni ravni odločamo o tem, na katerih področjih bomo delovali. Tako je gibanje že pred leti sprejelo odločitev, da od držav zahtevamo, naj omogočijo opravljanje splava, če je ogroženo življenje ženske ali zarodka, če je nosečnost posledica posilstva, spolnega napada ali incesta, če nosečnost predstavlja tveganje za njeno telesno ali duševno zdravje ali v primerih hudih okvar zarodka. AI poziva tudi k dekriminalizaciji splava v vseh okoliščinah. To pomeni odpravo vseh kazenskih sankcij za ženske, ki želijo narediti splav zaradi kakršnegakoli razloga, pa tudi za zdravstveno osebje in druge, ki naredijo splav ali pomagajo pri dostopu do teh storitev, če je za to dano soglasje ženske.
    Nobeno mednarodno telo za človekove pravice še nikoli ni odločilo, da je dovolitev prekinitve nosečnosti v neskladju s pravico zarodka do življenja. Sicer pa prepoved splava ne pripelje do tega, da teh res ne bi bilo, ampak jih le potisne v ilegalo ter prispeva k nepotrebnim zdravstvenim zapletom in tudi preštevilnim smrtim nosečnic.
    Prijazen pozdrav,

    Anja Zidarn
    Poslovna sekretarka

    • AI: “Sicer pa prepoved splava ne pripelje do tega, da teh res ne bi bilo, ampak jih le potisne v ilegalo ter prispeva k nepotrebnim zdravstvenim zapletom in tudi preštevilnim smrtim nosečnic.”
      ============

      To je tipično izgovarjanje zakaj se izogibajo. Podobno bi po analogiji lahko rekli:

      “Sicer pa prepoved umorov, kraj, goljufij ne pripelje do tega, da teh res ne bi bilo, ampak jih le potisne v ilegalo ter prispeva k nepotrebnim administrativno sodnim zapletom in tudi preštevilnim sodnim postopkom.”

  2. Zdaj pa še MOJ ODZIV na njihov odgovor: in sicer per partes, v dveh delih, ker ga tule celega najbrž ne bi sprejelo:

    Prvi del mojega odziva: Spoštovani, hvala, ker ste se hitro in precej izčrpno odzvali odzvali na moj kritičen dopis. Kot bi lahko pričakoval, vas s svojimi argumenti niti nisem pretirano prepričal v smislu, da bi v čem spremenili svoje pozicije. Do neke mere vas jaz bolje razumem. V eni točki se vam lahko tudi opravičim; namreč demantirali ste mojo trditev ( in ni razloga, da vam na besedo ne bi verjel), da je bila vaša neudeležba po vabilu v državni zbor brez opravičila. Torej, moje opravičilo za to.

    ad 1. Lahko se strinjam z vašim argumentom glede primera Delić. Gotovo ste se tudi seznanili z njim bolj v detajle kot je moje vedenje o njem. Prav tudi imate, da sojenje v primeru Kršinar, Lavre teče z obtožbo osebne razžalitve. Opozarjam tu na nekaj: ali nimate nobenih dvomov in skepse v primerih, ko se novinarje v državi na sodišče vlači z obtožbo osebne razžalitve? Opozarjam, da posebej v primeru Kršinarja obtožba osebne razžalitve izhaja iz njegovih objav legalno pridobljenega arhivskega gradiva in citiranja že objavljenih prispevkov, med drugim v dovolj uglednih tujih medijih ( kot je recimo hrvaška nacionalna TV hiša) in Kršinarjevih osebnih sklepanj, ki jih je kot mnenja, do katerih ima kot vsak državljan polno pravico, novinar izpeljal na podlagi analize svojih virov.

    Lahko da gospoda ali tovariša Zemljarič in Gorenc te objave doživljata kot osebno razžalitev, ampak ali to pomeni, da novinar ni imel pravice do objave dejstev in lastnih sklepanj na podlagi dokumentov- konkretno o udbovskih umorih, torej državno sponzoriranega terorizma proti političnim disidentom, tudi njihovim družinam. Med drugim o umoru 9 letne deklice.

    Tu me čudi podton vašega stališča, ki nekako akceptira večjo pomembnost užaljenosti ob eventuelni nepravičnosti nekega pisanja od pravice do vedenja o političnih zločinih, njihovih izvajalcih in nalogodajalcih. To je po mojem nevzdržna pozicija! Amnesty International vendar v zasnovi ni namenjena temu, da se drži pokrov nad resnico o katerihkoli, poudarjam- katerihkoli političnih zločinih in da se preganja tiste, ki ta pokrov resnice dvigujejo, ampak ravno nasprotnemu!

  3. Še drugi del mojega odziva:

    ad 2. Ne vem, na podlagi katerih dejstev lahko izven vsakega dvoma trdite, da pri pregonu Janeza Janše zanesljivo ne gre za kršenje človekovih pravic. Mislim, da že zdrava pamet pove, da če se izkaže z razveljavitvijo sodb nižjih instanc na ustavnem sodišču ali ESČP, da je bil voditelj opozicije dolge mesece po krivem v slovenskih zaporih, da bo to dokaz flagrantnega, res hudega kršenja človekovih pravic dotičnega osebno, njegove družine, njegovih volilcev in še koga. Kako boste potem zagovarjali svoje stališče, ki ga zavzemate v tem pisnem odgovoru?

    Ni ne časa ne prostora za navajanje vseh spornosti, ki so se v postopkih in sojenju Janši dogajale. Cel set vpletenih tožilcev in sodnikov, vključno s predsednikom vrhovnega, se bi bil dolžan zaradi lahko dokazljivih pravnih razlogov izločiti iz pregona oz. razsojanja, pa se niso. Če odmislimo, da je kaznivo dejanje nek slovenski kuriozum ( namreč le neka domnevna obljuba), je osnova problema, da razsojanje ni predstavilo ne samo dokazov za obsodbe, ampak da abstraktnega dejanja niti ni konkretiziralo. Obenem so bili pa vsi postopki in razsojanje vodeni tako, da je že z razdalje Lune verjetno jasno, da se je vedno, ko je bilo možno, iskalo rešitve, ki so pomenile zavlačevanje do skrajnih možnih rokov in da so vse postopkovne odločitve potekale v škodo obtoženega. Tudi tam, kjer je ustavno sodišče vrhovnemu izrecno naročilo hitro, prednostno obravnavo ( kar je po mnenju mnogih strokovnjakov pomenilo odločitev še isti dan), se je dejansko odločitev glede pritožbe vleklo 3 mesece in to ob že zaprtem človeku. Kot da je vseeno, če je nekdo, katerega zapor je sporen in je možno, da je obsojen po krivem, v tem primeru po krivem zaprt nekaj dni ali je po krivem zaprt nekaj mesecev.

    Kako morete pri AI Slovenija tedaj trditi, da je pregon, sojenje in zapor Janeza Janše izven vsakega dvoma nesporen z vidika varovanja človekovih pravic? Vsaj nekaj dvoma o tem bi moralo biti, pa če obsojenega “marate” ali če ga “ne marate”! In področje po krivem zaprtih zaradi političnih razlogov oz. zadev vesti je po definiciji vaše področje. Kjer bi moral AI Slovenije ob veliki senzibiliteti briljirati!

    ad 3. Ne bom nadaljeval polemike glede splava. Stališča, ki ste jih navedli, vrednotim kot argumentirana in relativno razumna, čeprav se precej razlikujejo od mojih. Ni mi pa še vedno prav, da ta svoja stališča oblečete v borbena levičarsko-feministična gesla, torej v smislu “moje telo – moja pravica”. Opozarjam, da potem pri vas ne gre za koherentna sporočila na isti valovni dolžini. Ta zadnja bojo vedno doživeta kot poziv na nove kulturne vojne in so nedvomno sporna tudi z vidika bioloških dejstev, ne le tradicionalnih moralnih vrednotenj.

    Toliko. Mogoče še vendarle kaj premislite o tem, o čemer sem vam pisal. Dvom o lastnih zavzetih stališčih je vedno dober že zato, da sploh dopuščaš kakšno spremembo na bolje, dialog različno mislečih, po možnosti ne gluhih, pa tudi ima svojo vrednost.

  4. dotična organizacija da bi zmogla razmišljati PRAVIČNO? Ne da bi delila ljudi na ”naše” in ”vaše”?
    HHAHAHAHAHAHA! Ste pa res nepoboljšljivi optimisti!
    To so lakaji levice. Čakajo na piškotke. Lezi- vstani. NIČ drugega.

  5. Tudi sam se se z mailom obrnil na AI za primer Janša, pa so mi odgovorili, da se s posameznimi sodnimi primeri ne ukvarjajo. To je laž. Ukvarjajo se selektivno, v skladu z njihovo doktrino, ki pa je homofilna, abortofilna, spolnofilna, islamofilna, za ostale ljudi pa jih ne briga, še zlati ko čutijo, da ti ljudje niso njihovi.

  6. g. Igor, vse pohvale. Problem AI je, da to pri nas ni resnični AI temveč organizacija, ki je v Sloveniji postala orodje za razglašanje njihovih idej. Zato bi tudi predlagal, da se preimenujejo v ASC (Amnesty of Slovenian Communists).

  7. Delovanje slovenske AI je res diametralno nasprotno delovanju AI v drugih državah. Če pogledamo le v naši bližnji soseščini vidimo, kako zavzeto so lokalne AI angažiranje pri opozarjanju na kršenje človekovih pravic opozicijskih voditeljev (Berlusconi, Sanader, Šešelj), ki so prav tako zaprti zaradi svoje politične angažiranosti.
    Naša AI pa opozarja le na človekove pravice priviligiranih skupin, kot so izbrisani, romi, homoseksualni in ženske.

  8. Adem Demaci, ugledni albanski politični zapornik z najdaljšim stažem v jugokomunističnih zaporih (29 let), zanj se je posebej zavzemala prav Amnesty International ( sicer ne slovenska), je pred tednom dni izrecno prišel v Ljubljano nastopit in podpret Janeza Janšo. Dogodek je seveda za večino slovenskih medijev šel mimo namerno prezrt.

    Demaciju na kraj pameti ne pride podpreti Berlusconija in Sanaderja, kaj šele Šešelja. Ironija v zapisu xxx je torej precej plehka, pomeni nesoljena.

  9. Podpora Adema Demacija še ne pomeni, da primerjava ne vzdrži.
    Se mi pa zdi, da imajo AI in druge civilno družbene organizacije dovolj drugega dela, kot da se ukvarjajo s primerom, s katerim nas vsakodnevno posiljujejo mediji in glede osebe, ki si lahko privošči najboljše odvetnike.

    Ko že iščeš plehkost; če jo najdeš le v mojem komentarju, si verjetno nisi prebral naslova prispevka, ki me je spodbudil h komentarju.

Comments are closed.