Prejeli smo: Odpoved festivala Femme Feminite

8

festivalFestival Femme Feminite, ki naj bi se zgodil 26. – 28. 3. 2015 v Cankarjevem domu, zaradi nezadostne zasedenosti kapacitet, zaradi namenskega popačenja vsebine in koncepta, zaradi velikih čustvenih bolečin in velikega ponižanja tako vseh, ki smo sodelovali pri oblikovanju festivala kot tudi vseh, ki so se festivala želeli udeležiti kot obiskovalci, sem festival odpovedala. Prelomna točka je bilo ustrahovanje preko socialnih medijev, v smislu – uporabili bomo vsa sredstva, da se ta festival ne izvede.

Javno se opravičujem vsem, ki ste verjeli, ki ste veliko doprinesli k sami organizaciji, k samemu dogodku, vsem ki ste podpirali moje in naše delo, da nisem upala, niti zmogla, festivala speljati. Žal mi je, a sem samo človek in sem ženska. Zame je bil to prevelik pritisk. Ne maram nasilja in negativnosti. Ne prenesem čustvenega terorja – zaničevanja in poniževanja. Izbrati sem morala med nasiljem in poniževanjem ter mirom in ljubezenijo. Izbrala sem slednje. Oprostite, želela sem le vse dobro za vse.

Hkrati se zahvljujem vsem, ki ste izlili svojo notranjo bolečino vseh potlačenih čustev, nezadovoljstva in nespoštovanja do samega sebe name, na našo organizacijo in na vse prisotne. Upam, da smo vam bili kvaliteten plen. Hvala da ste dokazali, da v Sloveniji ne da resnično ni dovoljeno, da poskušaš pomagati državi, ji doprinesti nekaj novih delovnih mest, nekaj novih nasmejanih obrazov, ki so z mano prebedeli noči v ustvarjanju, ki so skupaj z mano devali svoj čas, svoje znanje, svoj denar in za nič prosili državo, ampak ste tudi dokazali, da v Sloveniji ni prostora za delovne ljudi, za sanje, za ljudi s pozitivnim mišljenjem, za ljudi z ljubeznijo do življenja. Hvala da ste veselo udrihali po nas, nas zabadali tam, kjer nas boli, nas zasmehovali in poniževali. Hvala, da ste pokazali svoje prave obraze. In hvala vsem pristojnim institucijam, ki sem vas prosila za omilitev vsega nasilja nad nami, da nam niste niti odgovorili z besedami “žal nam je, ne bomo vam pomagali”. Neprecenljivo in neponovljivo. Vse je enkrat prvič.

Osebno priznam, nisem se zavedala, da so ljudje lahko tako zlobni. Sploh pa nisem pričakovala, da se znajo visoko izobražene osebe, osebe na javnih položajih, osebe iz vzgojno izobraževalnih institucij in osebe vplivne v javnosti, spustiti na tako nizkoten nivo, kjer ne da se gredo boj, ampak mesarsko klanje. Na koncu pa veselo in ponosno odidejo s prizorišča. Verjetno na lov za novo žrtev.

Ko sem morala sprejeti odločitev, odpovedati festival in to dati v javnost, sem jokala. To je bila zame neznosna bolečina. Največja v mojem življenju do sedaj. In kdo še joče, kajne? Kako osladno in primitivno. A takšna sem. To sem jaz. In ni me sram. Ko bo kdo vam, drage intelektualne ter močne ženske, iztrgal srce na živo, pridite in izjočite se mi, sprejela in razumela vas bom.

Vsekakor pa naša zgodba ni končana. Z začetkom konca za nekatere, je to za nas konec začetka in začetek rasti oziroma razmaha. Bolečina še ni izginila, rana še ni zaceljena. Solze še vedno tečejo, a bilo je vredno. Preživela bom tako nepopisno poslovno škodo kot tudi zadane vse čustvene rane, ker nisem sama. Hvala vam vsem skupaj. Hvala da ste.

Vsem, ki ste kupili karte ali plačali razstavne prostore, se prosim obrnite na Cankarjev dom. Kontakt je 031 684 501. Hvala za razumevanje.

Urška Faller Ljubljana, 6. 3. 2015

8 KOMENTARJI

  1. “Prelomna točka je bilo ustrahovanje preko socialnih medijev, v smislu – uporabili bomo vsa sredstva, da se ta festival ne izvede.”
    =============

    Ustrahovanja radikalne slovenske levice. Do kdaj bomo to mirno prenašali?

  2. Hudo mi je zaradi vas in vaših sodelavk. Prepričan sem, da imate prav in žal mi je, da tega ne morete in ne smete povedati. Žal ste bili naivni, preveč dobromisleči in se niste zavedali, da hočete kljubovati vladajoči ideologiji slovenskega režima. Nasprotovanje vašim mislim spada v isti kontekst kot novi družinski zakon, sprememba ustave v zvezi s financiranjem šolstva, razmere na sodiščih, medijsko enoumje, zapiranje arhivov, preganjanje opozicijskih liderjev, prepevanje komunističnih pesmi v Stožicah in sploh z renesanso režima kontinuitete z zapiranjem Hude jame in preprečevanjem pokopa povojnih žrtev vred. Pogum in ne jokajte več, kajti stvar je bila neizogibna. Vaši starši in jaz smo preživeli 70 let tega režima pa bomo vsi skupaj preživeli še nekaj let do njegovega dokončnega zloma.

  3. Tukaj se pa strinjam, da res ne vem zakaj so se mogle vmešavat te “napredne” ženske. In kaj dobrega so mislile s tem doseč. Če jim festival ni všeč, naj pišejo prispevke kako je butast, ne pa da se spravijo v tako borbo za preklic.
    Če nekomu streza plačevat za take stvari in če je to določenim ženskam ustreza – ja pa nej majo festival!

  4. Ker bo ta celotna stvar gotovo omenjena še v 10+ člankih na tej strani, kjer se bo kolektivno pluvalo čez ateiste, levičarje, feminacije itd. me samo zanima če kdo ve kaj se je sploh zgodilo? Ker tole sporočilo, če odmisliš čustveno plat, ne pove ravno veliko. Na začetku nekaj o nezasedenih kapacitetah, nato pa samo še o “nasilju”. Je to mišljeno tisti poziv FDV-jevke ali kaj drugega?

  5. Zal ne poznam te gospe, a ceprav njen slog ni moj slog, mi je vendale prirasla k srcu. Naj kako svinjarijo skupaj z imenom in priimkom avtorja podeli z nami. Morda ji bo lazje, obenem pa je to edino orodje, ki ga imamo na razpolago za morebitni zacetek razgradnje tega zla.

Comments are closed.