Prejeli smo: Odločba US o neustavnosti financiranja zasebnih OŠ

16
Osnovna šola, foto: Aleš Čerin
Osnovna šola, foto: Aleš Čerin

Objavljena je bila odločba Ustavnega sodišča z dne 4. 12. 2014, v kateri je US ugotovilo, da je način financiranja osnovnih šol, kot ga določa Zakon o organizaciji in financiranju v vzgoji in izobraževanju, neskladen z Ustavo. Državnemu zboru je ugotovljeno neskladje naložilo odpraviti v roku enega leta.

Ob tej odločitvi objavljamo odziv v. d. direktorja Zavoda sv. Stanislava, mag. Gregorja Celestine:

“Veseli smo odločitve Ustavnega sodišča, da je prvi stavek drugega odstavka 86. člena ZOFVI v delu, ki se nanaša na obvezne javnoveljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, v neskladju z Ustavo. Tako bodo starši, ki šolajo otroke na zasebni Osnovni šoli Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava ter zato plačujejo šolnino, lahko v enakopravnem položaju z ostalimi slovenskimi starši, ko bo neskladje odpravljeno.

Zasebna šola po 11. členu ZOFVI-ja prav tako spada v mrežo javnih šol, saj izvaja javnoveljavni program, ki ga predpisuje država in ta osnovni program naj bi bil odslej financiran s strani Ministrstva v enakem deležu kot na drugih slovenskih osnovnih šolah in ne več v 85 odstotnem deležu. S tem bodo razbremenjeni starši, saj razliko plačujejo v obliki šolnine, ki znaša od 0 do 60 € mesečno – odvisno od socialnega položaja in števila otrok v družini.

Ustanovitelj bo kot doslej zagotavljal celotno infrastrukturo in opremo za delovanje šole.”

Objavljamo tudi odziv dr. Romana Globokarja na odločbo Ustavnega sodišča RS:

“Na praznik sv. treh kraljev me je na začetku študijskega dopusta v Bostonu v jutranjih urah razveselila novica, da je ustavno sodišče ugodilo naši pritožbi in da je ugotovilo, da mora država obvezno osnovnošolsko izobraževanje tudi v zasebnih šolah v celoti financirati iz javnih sredstev.

Ustava v 57. členu določa, da je izobraževanje svobodno in da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. Starši otrok v Osnovni šoli Alojzija Šuštarja in Zavod sv. Stanislava smo bili zato mnenja, da je 86. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v nasprotju z navedenim členom ustave, saj določa, da zasebni šoli, ki izvaja javnoveljavni program, pripada za izvedbo programa 85% sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Država torej sofinancira samo izvedbo programa, ne pa investicij in opreme v zasebni šoli. Isti člen zakona namreč določa tudi: “Zasebnim šolam ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo.”

Z ustavno odločbo so starši otrok, ki obiskujejo zasebno šolo, postavljeni v bolj enakopraven položaj s starši otrok v javnih šolah. Pravzaprav je večina zasebnih šol v Sloveniji pravzaprav javnih, saj izvajajo javnoveljavni program in so po 11. členu ZOFVI-ja del javne mreže šol. Osnovna šola Alojzija Šuštarja je javna šola, saj izvaja javnoveljavni osnovnošolski program. Strokovni svet RS je ugotovil enakovrednost izobraževalnih standardov in tudi spremljava Zavoda za šolstvo ugotavlja, da se v naši zasebni šoli dosegajo standardi, ki so predpisani za javno šolo. Osnovna šola Alojzija Šuštarja je javna tudi v smislu, da je odprta za vse otroke, ne glede na narodnost, svetovnonazorsko ali versko prepričanje, socialni status ali mesto v družbi. Je pa zasebna šola, ker je ustanovitelj šole zasebnik, medtem ko je ustanovitelj več kot 99 % javnih osnovnih šol v Sloveniji država oz. lokalne skupnosti. Zasebne šole smo vključene v javno mrežo osnovnih šol in z osnovnimi šolami tudi zelo dobro sodelujemo. Pri večini projektov na ravni slovenskega šolstva smo tudi enakopravno obravnavane.

Seveda pa je potrebno izpostaviti, da tudi po zakonski izenačitvi financiranja programov v zasebnih šolah, to ne pomeni, da bo država v enaki meri financirala zasebno šolstvo kot financira javne šole, katerih ustanoviteljica je sama oz. lokalne skupnosti. Zasebna šola bo še vedno morala poskrbeti za prostore, investicije in opremo. Po naših ocenah to znaša okrog 20 % sredstev. Ljubljanska nadškofija je npr. v preteklih letih v celoti financirala izgradnjo novih prostorov za osnovno šolo in vrtec v Zavodu sv. Stanislava in s tem vložila znaten del sredstev v javno mrežo slovenskih šol. Zelo pomembno je imeti pred očmi, da ne gre za vzporedno šolstvo, ki bi bilo dodaten strošek za državo, ampak gre za to, da se en del javne šolske dejavnosti izvaja v ustanovah, katerih ustanovitelj je zasebnik. Zasebnik torej vlaga svoj del sredstev v javno dobrino – vzgojo in izobraževanje – otrok in mladih, država pa (so)financira izvajanje programov. Ker ustava RS določa, da je osnovna šola obvezna in da se financira iz javnih sredstev, to velja za šole, ki izvajajo javnoveljavni program, ne glede na to, kdo je ustanovitelj. Pomembno je samo to, da šola dosega standarde, ki jih predpisuje država oz. ministrstvo, ki je pristojno za izobraževanje.

Še vedno je zasebno šolstvo za državo cenejše kot javne šole, ki jih ustanovi država oz. lokalne skupnosti in za katere mora država poskrbeti tudi za naložbe, investicije in opremo. Še enkrat poudarjam, da ne gre za dodaten strošek s strani države, saj bi v primeru, da ne bi bilo zasebnih šol, otroci, ki obiskujejo zasebno šolo, obiskovali javno šolo, kjer bi država plačevala program šole, hkrati pa tudi sredstva za naložbe, vzdrževanje in opremo. Država tudi ne financira programa zasebnih šol, npr. waldofskega, katoliškega ali montessori programa, ampak financira javni program, ki ga izvajajo te šole. Če šole izvajajo dodatni razširjeni program, kot je npr. verski pouk na katoliški šoli, se le-ta ne financira iz javnih sredstev, ampak to financirajo starši oz. za financiranje poskrbi ustanovitelj.

Prepričan sem, da 0,2 % zasebnih osnovnih šol v Sloveniji na nikakršen način ne ogroža ostalih javnih šol, ki jih je ustanovila država oz. lokalne skupnosti. Gre za enega najnižjih deležev zasebnega šolstva v evropskem prostoru. V pluralni in demokratični družbi je prav, da država omogoča, da imajo starši pravico do svobodne izbire vzgoje in izobraževanja za svoje otroke. To določa tudi 26. člen splošne deklaracije o človekovih pravicah. Z ustavno odločbo odslej za starše, ki bodo izbrali za svoje otroke zasebno šolo, ta njihova svoboščina ne bo več predstavljala takšne finančne obremenitev, kot jo je do sedaj. Za svojo svobodno izbiro morajo namreč sedaj prispevati dodatna sredstva samo zato, ker je šolo, ki sicer izvaja javnoveljavni program, ustanovil zasebnik in ne država oz. lokalna skupnost. Vsekakor pa je za naše skupno dobro pomembno, da imamo kakovostno javno šolstvo, ne glede na to, ali je šolo ustanovila država ali zasebnik. Naloga države je, da omogoča in spodbuja razvoj kakovostnega šolstva, ki bo dostopno vsem, in da preverja kakovost vseh javnih šol – tistih, ki jih je ustanovila država oz. lokalne skupnosti, in tistih, ki so nastale na podlagi zasebne pobude.”

Zavod sv. Stanislava

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


16 KOMENTARJI

  1. Država tudi ne financira programa zasebnih šol, npr. waldofskega, katoliškega ali montessori programa, ampak financira javni program, ki ga izvajajo te šole. Če šole izvajajo dodatni razširjeni program, kot je npr. verski pouk na katoliški šoli, se le-ta ne financira iz javnih sredstev, ampak to financirajo starši oz. za financiranje poskrbi ustanovitelj.

    In to je bistvo, zato ne vem, zakaj komunajzarji z nacionalko vred delajo tak rom pom pom. Država naj financira tisto, kar zahteva, pa če je to v javnih ali zasebnih šolah.

  2. Polno zavajanj s strani Cerkve: Cerkev ni zasebnik, nikoli ni bila in ne bo.
    Izvajanje “javnoveljavnega” programa, kot nekakšna “storitev” je izmišljotina, ker potem bi za to “storitev” obstajal razpis.
    Preigravanja kako je zasebna šola v resnici javna šola, je članek poln in sploh ne grem več v porobnosti. Skratka bedarija.
    Če se ne motim je nadškof Uran vpeljal to genialno izmišljotino o zasebni šoli z javnoveljavnim programom. In ker vsi v tem vidijo neprebojno idejo glede denarja, vsi vrtijo isto lajno. Kot da bi prebrali kje v kakem priročniku. Nihče sploh ne opazi da ustanovitelj, Cerkev, ni zasebna ustanova. Vse skupaj je navadna špekulacija.

    Čakam na naslednjo finto z levice. Recimo, 100% plačilo, seveda, ampak za “javnoveljavni program”, torej nobenega verouka, križe ven iz učilnic, ipd.; ali pa 0% plačila.
    Samo da je denar, pa je vse dovoljeno, vse dobro, vse pravično. Tako pritlehna drža ne traja dolgo.

    • Zakaj bi obstajal razpis za nekaj, kar je ustavna pravica samo po sebi? Ustava določa svobodo izobraževanja iz česar izhaja tudi to, da država ne more preprečevati posameznikom ali pravnim osebam ustanavljati zasebne šole (to izhaja ravno iz svobode izobraževanja) in je take šole dolžna, seveda glede na zmožnosti, tudi (so)financirati.

      Glede “javnosti” zasebnih šol je članek jasen. Določene zasebne šole so javne v tem smislu, da so dejansko s strani država priznane in tretirane kot enakovredne javnim šolam, ker pač ustrezajo vsem tistim kriterijem z vidika samega programa izobraževanja, ki jih pač država postavlja.

      Je pa v tem primeru problematično nekaj drugega. Tale osnovna šola ima v obveznem programu tudi predmet spoznavanje vere oz. vera in kultura. Sicer dejanske vsebine tega predmeta ne poznam, ampak če gre dejansko za verouk, potem bi v tem primeru, če seveda hkrati dopustimo, da je program v celoti financira z državnim denarjem, to bilo očitno protiustavno, saj bi s tem kršili tako 7. člen URS (ločenost države in verskih skupnosti), še bolj pa 41. člen URS (svoboda vesti), ki zagotavlja tudi negativni vidik te pravice, ki pomeni pravico ne pripadati nobeni veri. URS je v eni svojih prejšnjih odločb zapisalo tole (U-I-68/98): “Zakonodajalčeva odločitev, da država financira v celoti le javne šole, v katere lahko vpišejo svoje otroke vsi starši, je v polju njegove presoje in zato ni v nasprotju z Ustavo.” Skratka, v celoti mora država financiati le tiste šole, v katere lahko otroke vpišejo vsi starši, kar pomeni, da bi v to osnovno šolo Alojzija Šuštarja, brez nobenih omejitev in pogojev, ki bi bili kakorkoli različni ali drugačni od pogojev v državnih šolah, morali imeti možnost vpisa tudi starši, ki so ateisti. Kot ateisti, pa imajo ti starši pravico, da svoje otroke ne vzgajajo v katoliški veri, kar pomeni, da če bi morali otroci teh staršev dejansko obvezno obiskovati nek pouk, ki je dejansko verouk, bi jim bile kršene temeljne človekove pravice iz naslova svobode vere in vesti.

      Tako da v tem primeru je bistveno ravno to, kakšna je dejansko vsebina predmeta spoznavanje vere oz. vera in kultura. Če gre za dejansko verouk in je ta obvezen (kar je), potem je dejansko URS odločilo v nasprotju z ustavo oz. odločilo je proti temu, kar je nekoč že odločilo, kar je seveda za ta sestav URS še ena blamaža več.

      Tako da imaš v osnovi prav. Če je v tej osnovni šoli dejansko verouk obvezen, je v nasprotju z ustavo, da država takšen program v celoti financira oz. je v nasprotju z ustavo že to, da je verouk obvezen predmet. URS je v že omenjeni odločbi tako tudi reklo: “Prav negativna svoboda vere državi prepoveduje siliti drugače verne ali neverne v določeno vero ali določene verske vsebine predpisati kot obvezne za vse učence.” Če torej OŠ Alojzija Šuštarja verske vsebine, ki so lahko z vidika 41. člen URS sporne predpisuje kot obvezne, dejansko lahko krši ustavo.

      Se pravi, ni ustavno sporno, če država v celoti financira tudi zasebne šole, sporno je to, če se v takih šolah izjava obvezen program, ki lahko potencialno pomeni kršitev temeljnih človekovih pravic. Država torej ne more v celoti financirat nekega izobraževalnega programa, ki dejansko lahko posamezniku krši pravico do svobode vesti.

    • Zdravko, ponavadi si modrejši in ne brcaš tako v temo kot tokrat.

      Najbrž razumeš, da v zasebnih šolah veljajo učni programi, ki so v delu identični s programi javnih šol in da je prav, da obstajajo neki standardi, katera naravoslovna, matematična, lingvistična, kulturno-umetniška, športna znanja naj šolarji osvojijo. Tudi katera nek višji šolski nivo ( v odnosu na osnovne srednja šola) pričakuje, da jih bo otrok že imel osvojene.

      To so torej standardi javnih izobraževalnih programov, za katere država lahko zagotavlja davkoplačevalska sredstva ne glede ali se izvajajo v javni ali zasebni šoli. Podobno kot država plačuje neke zdravstvene usluge ne glede na to, ali so opravljene v javnem ali zasebnem zdravstvu, v zdravstvenem domu ali zasebni ordinaciji. Temu se reče tudi koncesija zasebniku.

      To je smiselna rešitev. Konkurenca izboljšuje učinkovitost delovanja ene in druge strani, država pa lahko čimbolj cost-effective porablja davkoplčevalski denar v izobraževalno-vzgojne ( ali zdravstvene namene). Celo infrastrukturo v tem primeru ni treba plačati davkoplačevalcem, saj je to investicija zasebnika.

      Seveda privatnim šolam s tem ni omejen eventuelen drugačen vzgojni pristop, ni jim omejeno izvajanje programa, ki bi bil drugačen od javne šole ali pomenil nadgradnjo. Le logično je, da so plačani za skupni del programa, ki je s strani stroke preko parlamenta prepoznan kot potrebna skupna osnova za vse šolarje v Sloveniji.

      Kaj te tu tako moti? Ta rešitev nenazadnje končno tudi starše šolarjev v privatnih ustanovah postavlja v enakopraven položaj. Če država ne bi razpisovala koncesnin za izvajanje šolskih programov tudi v privatnih šolah, te praktično v smislu osnovnih in gimnazij v Sloveniji ne bi bile mogoče. Le redki bogati starši bi to otrokom lahko privoščili, če bi se za dvojno plačevanje sploh odločali. Ergo?

      • Ne vidim, kje mi ugovarjaš. Razen v tem, da ne razumeš kaj je javno in kaj zasebno. Katoliške šole namreč ne morejo biti zasebne, ker Cerkev ni zasebna.

        Kar se tiče izvajanja “javnega programa”: ta javni program ni nobena raca na katero je razpisan prosti lov, metke pa plačuje država. To je navadna špekulacija, ki jo ti ponavljaš, kjub temu da sem razložil kaj mislim.

        Boš videl kakšen bo odgovor. Lenko je že nakazal kakšen bo odziv in s kakšno finto bodo komunisti prišli na plano.

        • Zdravko, po celem svetu šole, ki jih ima in vodi Cerkev oz. cerkve, štejejo med privatne šole. Za razliko od javnih ( državnih) šol. Boš že moral to nekako vsaj formalno sprejeti, če želiš racionalne komunikacije z okoljem, podobno kot sprejemaš za dolžinsko enoto metrski sistem in ne kakšnih inčev ali gležnjev.

          • Ne IF, nikjer na svetu se Cerkev ni razglasila za zasebnika.
            Povsod po svetu so katoliške šole javne šole. Nikjer niso zasebne. Nikjer na svetu!
            To boš moral ti sprejeti najprej.

          • Hrvati, ki so v podobni komunistični godlji glede šolstva kot mi, so Cerkvi izrecno podelili “pravico do ustanavljanja javnih šol”.
            Na tak način mi ne bomo nikoli imeli več katoliških šol kot je teh 0.2%, ali koliko jih že imamo.

          • “Javnost” je v tem primeru mišljena z vidika pravnega statusa ustanovitelja. Cerkev v pravnem smislu ni oseba javnega prava, ampak zasebnega. Zato so šole, ki jih ustanavlja Cerkev zasebne, ker je Cerkev, kot ustanovitelj teh šol, oseba zasebnega prava.

            Drugi vidik pojma javnosti je pa v tem, da to pomeni, da so take šole vsem, torej splošno dostopne. Ampak saj pravim, to je razloženo že v prispevku.

          • Eh, o tem ne bom več s tabo. Tudi pravni status Cerkve je nasproten od tega, kar ti trdiš.

            Samo glede hrvaških šol. Kolikor so mi poznane in malo so mi, v njih ni več sledov komunistične indoktrinacije. Povsod imajo tudi možnost verouka, dve uri tedensko. Obiskanost verouka v javnih ( državnih)je nad 90%.

            V Zadru je sicer pred meseci izbruhnila afera, ko so nekateri v medijih problematizirali, da je eden od ravnateljev državne osnovne šole, dal v šolo ( pred veroučno učilnico) postavit kapelico s kipom lurške Matere Božje. Kljub nasprotovanju nekaterih, a ne učiteljev in staršev iz te zadarske šole, kapelica še stoji.

          • Kaj si povedal glede hrvaških šol drugačnega od mene?
            Kaj sedaj ne boš z mano več? Sedaj ko nimaš več argumentov, zdaj pa ne boš več z mano o tem.
            Hvala, tudi jaz ne bom s tabo. Takšna debata ne neumestna.

      • Mimogrede, vse kar me moti je zapisano v mojem komentarju. Če mi ne misliš podtikat ne vem česa, potem ne vem zakaj bi se še spraševal “kaj me moti”?

        Tudi ti si zagrabil za denar, in ti je potem vse dobro in pravično, ker je denar. Pa so stvari v življenju bolj komplicirane.

  3. Malo razmišljam …

    Jaslice so že kar dolgo vrsto let na ogled tudi v najlepšem mestu na svetu – na Magistratu. Tudi v mestu stojijo slamnate jaslice. V javnem zdravstvenem domu vidim jaslice.

    Sprašujem – ali jih je že kdo videl v šoli? Jaz ne…

Comments are closed.