Prejeli smo: Odgovor na vsebino pobude za zaščito ustavnih pravic žensk

3
Foto: 40 dni za življenje.
Foto: 40 dni za življenje.

V Zavodu Božji otroci, ki je organizator pobude 40 dni za življenje, odgovarjamo na neupravičene obtožbe in neresnične trditve v pobudi za zaščito ustavnih pravic žensk z dne 15.2.2016.

Namen pobude 40 dni za življenje je zmanjšanje števila splavov na način, ki ne krši nobene človekove pravice, ampak jih upošteva za vse ljudi.

Čudi nas, da v pobudi za zaščito ustavnih pravic žensk niso nikjer omenjeni nerojeni ljudje. Ignoranca nerojenih še ne pomeni, da ne obstajajo.

Zgodnje feministke so bile enotne, da prepoved splava služi za zaščito žensk. V javnosti manj slišana veja feministk zagovarja stališča, da odobravanje splava pomeni nepoznavanje resničnih potreb žensk, da si ženska zasluži vse kaj boljšega kot splav in da nobena sočutna oseba, ki ve za trpljenje po splavu, ne želi, da bi ženska trpela zaradi osebne tragedije splava.

Takšno stališče se ujema s 55.členom Ustave RS, ki ga udeleženci pobude 40 dni za življenje uresničujemo tako, da mirno ozaveščamo o povezavi med srečo staršev in življenjem njihovih otrok ter hkrati nudimo naslove, kamor se mama ali družina v stiski lahko obrne. To pomeni ustvarjanje razmer, da se starši lahko odločajo za rojstva svojih otrok.

Bralec pobude za zaščito ustavnih pravic žensk je zavajan, da 55. člen Ustave RS govori o pravici do splava, kar pa v slovenski Ustavi ni zapisano ne na tem, ne na kateremkoli drugem mestu. Prav tako je zaveden, da pomeni naše sporočanje znanstveno potrjenih dejstev glede nosečnosti kršenje pravice ljudi do izbire in pravice žensk. Naše informiranje je samo nepristransko.

Organizacija Združenih narodov v nobenem zavezujočem dokumentu ne opozarja, da naj bi prepoved umetne prekinitve nosečnosti bila oblika mučenja žensk. Prav tako organizacija Združenih narodov nikoli ni opredelila splava kot človekovo pravico. Takšne interpretacije neosnovano širijo proabortivni lobiji in tako ustvarjajo med nepoznavalci zavezujočih določb organizacije Združenih narodov napačne predstave. Temeljne človekove pravice iz leta 1948 ostajajo nespremenjene.

Trditev, da zaradi nelegalnih splavov umre 50.000 žensk letno, tudi ne drži. Analizi vpliva legalizacije splava v ZDA in v Čilu sta pokazali, da vzrok za upad maternalnih smrti ni legalizacija splava, ampak izboljšave v zdravstvenem in socialnem varstvu.

V pobudi za zaščito ustavnih pravic žensk piše, da navzoči v pobudi 40 dni za življenje izvajamo političen pritisk in izrabljamo verska čustva. Tudi to ne drži. Politični pritisk pomeni postavljanje zakonodaje nad določila Etičnih kodeksov zdravstvenih delavcev. Sporočilo, da obstaja Bog, ki ima vsakega rad in ki daje vedno nove možnosti, je dobro in lepo. Ne razumemo, zakaj naj bi bilo izrabljanje verskih čustev.

Človekove pravice izhajajo iz njegove narave in pobuda 40 dni za življenje je v skladu s človekovo naravo, njegovo telesno, duševno in duhovno celovitostjo.

Več o pobudi na 40dnizazivljenje.com.

Valentina Pikelj
Zavod Božji otroci

3 KOMENTARJI

  1. Tole je pa nerodna zadeva. Namreč, sodna praksa se vse bolj obrača v smer, ki smo jo poznali pred letom 1990, torej v Bavconovo doktrino prava kot udarne pesti proti razrednemu sovražniku. Shode pred porodnišnico absolutno podpiram (čeprav se jih zaradi časovne stiske ne morem udeležiti), vseeno pa moram spomniti na neprijetnost, na katero me je opozoril nekdo iz pravniških vrst. Namreč, izjava wannabe-sufražetk in njihovih moških podpornikov lahko razumemo tudi kot kazensko ovadbo in čisto lahko se zgodi, da bo ob naslednjem shodu pred porodnišnico prišlo do kakšnega konkretnega policijskega posega. Ovaditelji se lahko sklicujejo na prvi odstavek 131. člena kazenskega zakonika: "Kdor zaradi razlike v narodnosti, rasi, barvi, veroizpovedi, etnični pripadnosti, spolu, jeziku, političnem ali drugačnem prepričanju, spolni usmerjenosti, premoženjskem stanju, rojstvu, genetski dediščini, izobrazbi, družbenem položaju ali kakšni drugi okoliščini prikrajša koga za katero izmed človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki so priznane od mednarodne skupnosti ali določene z ustavo ali zakonom, ali mu takšno pravico ali svoboščino omeji ali kdor na podlagi takšnega razlikovanja komu da kakšno posebno pravico ali ugodnost, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta."
    Bom uporabil analogen primer iz vsakdanje prakse. V neki ulici v Šiški se dogaja, da imajo stanovalci, ki so doslej lahko mirno parkirali avtomobile, problem z nekim kverulantom, ki vsak primer najmanjše kršitve prijavi redarjem in seveda nato pridno pišejo kazni za prekrške. In lahko si predstavljate, kako mora biti neprijetno nekomu, ki mu kazni za nepravilno parkiranje po nepotrebnem poberejo polovico mesečne plače. In razlog? Redarska služba je na vsako prijavo DOLŽNA UKREPATI. Kot pravi Tomaž Domicelj v enem svojem starem komadu: "Ko si zapisan, te ne zbrišejo." Pri uradnih organih odpustkov ni. Prav zaradi takšne prakse pravim, da ne bi bilo presenečenje, če bi molivce iz zavoda Božji otroci pokopali v kiblo in odpeljali v pripor. V tem primeru pa bi se slovenska javnost morda zganila in povzdignila glas proti mimikrijski hinavščini neokomunistične levice. Vsaj upam tako.

Comments are closed.