ZADEVA: Predlog za primerno obeležitev spomina na žrtve vseh totalitarizmov v Državnem zboru
Spoštovani predsednik Državnega zbora, gospod Janko Veber,
v četrtek, 11.7.2013, ste z nagovorom opozorili na Resolucijo Evropskega parlamenta o Srebrenici, s katero je Evropski parlament 11. julij razglasil za dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.
Strinjamo se z vami, da je “… naša dolžnost, da se v znak solidarnosti do družin, žrtev tega nesmiselnega pokola, tudi za naše dobro, za naše prihodnje generacije, vsako leto spominjamo tragičnih žrtev pokola, katerih edini greh je bila njihova etična pripadnost” in “.. da sovraštvo in predsodki tudi danes, v 21. stoletju, še vedno niso stvar preteklosti. Še vedno med ljudmi sejejo zlo, povzročajo trpljenje in predstavljajo grožnjo miru, složnosti in spravi. Verjamem pa, da lahko predvsem z ohranjanjem spomina na žrtve in njihove družine, z zavedanjem, da je mogoče spoštovanje enakosti doseči le s sprejemanjem različnosti in z optimističnim ohranjanjem upanja v boljši jutri, zagotovimo, da se Srebrenica nikoli več ne ponovi. …”
Predlagamo Vam, da ta vaša prizadevanja nadgradite in da se na začetku prve naslednje seje državnega zbora podobno primerno in dostojno spomnite tudi žrtev, ki so jih povzročili totalitarizmi, ki so se izjemno razbohotili v 20. stoletju in ki so za sabo pustili na desetine oziroma več kot 100 milijonov nedolžnih žrtev. Mnoge žrtve so bile tragično pokončane samo zato, ker so mislile drugače od peščice totalitarnih oblastnikov.
Ta Vaš nagovor ima podlago v Resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, sprejeti 2. aprila 2009, ki poziva, da se 23. avgust razglasi za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.
Slovenija je edina država v Evropi, ki so jo tlačili vsi trije najhujši totalitarizmi 20. stoletja – fašizem, nacizem in komunizem, a komunizem je pri nas povzročil daleč največ gorja. In kar je še najhuje, velika večina žrtev je bila brez sojenja tragično pokončana prav v mesecih po končani 2. svetovni vojni. V Sloveniji je evidentiranih okrog 600 grobišč, vsaj v treh grobiščih pa je več žrtev kot v Srebrenici.
Prav tako bi se kot predsednik DZ lahko udeležili spominskih slovesnosti na naših največjih grobiščih, to je v Kočevskem Rogu in na Teharjah. S tem bi vaša prizadevanja za odpravo predsodkov postala iskrena. Dokazali bi, da izražate spoštovanje do žrtev, ki so bile pokončane v Sloveniji, in solidarnost do njihovih svojcev. S tem bi tudi povečali upanje, da se bratomorna vojna nikoli več ne ponovi.
Jože Tanko, vodja PS SDS
Jakob Presečnik, v imenu PS SLS
Ljudmila Novak, v imenu PS NSi
