Prejeli smo: Novi obrazi, stranke, perspektive … ali spreobrnjenje?

OBRAZIztočnica za to razmišljanje mi je bila pridiga mojega župnika ob klicu Janeza Krstnika na spreobrnjenje. Krstnik se ni izdajal za mesija, grajal je le slabosti oblastnikov in navadnih ljudi ter zahteval spreobrnjenje in so ga obglavili. Ni trdil, jaz sem, ki vas bom popeljal iz zablod časa, ampak sporoča, da bo prišel, drugi, ki jih bo usmeril, če se bodo spreobrnili. Pomembno je trajno spreobrnjenje v duhu, mišljenju in ravnanju slehernega, ne v novih obrazih, strankah, programih, leporečju, obljubah in smeri ter kratkoročnih potov do sprememb.

Ali se vam ne zdi, »lubi Slovenci« (Trubar), državljani in državljanke, menda osamosvojene Slovenje prejšnjega totalitarnega režima, da je prilika iz Evangelija (Mt 1, 1-8) kot nalašč namenjena nam danes in sedaj. Vse kaže, da se še vedno nismo izvili iz totalitarizma in komunizma, ker se nismo spreobrnili. Da, nismo se spreobrnili, ampak smo iskali samo nove nesposobne obraze, stranke brez jasnih programov, nove »poti iz krize«, se »osvobajali« sorodnih strank, namesto povezovali in verjeli v laži in prevare tistih, ki so prefinjeno in zavestno ohranjali v mišljenju ljudi preživele (ne)vrednote neke zgrešene ideje o enakosti, po kateri smo vsi enakopravni, le nekatero so bolj (Orwel), ideje po kateri za obsodbo ne potrebujemo dokazov, ampak zgolj indice, sume ali celo samo govorice.

Pretekle krivice nas ne zanimajo, sprava ni potrebna, ker moramo gledati naprej, vendar samo zase – egocentrično, obremenitve in dolgovi, ki jih bomo pustili našim otrokom, nas ne zanimajo, nas naj ne obremenjujejo, saj živimo samo enkrat. Da bi se odpovedali čemu, kar smo krivično in nepravično, brez zaslug za rezultate dela in prizadevanj pridobili, še pomisliti ne maramo, »ščitijo« nas režimski sindikati. Da bi živeli v okvirih tega kar smo si zaslužili in ustvarili, dajte no, saj smo ves čas živeli na kredo in preko svojih možnosti in zmožnosti, ne dovolimo nižanja standarda na realni nivo. Obljube, ki smo jih dajali Evropi in svetu kot uravnoteženje proračuna, uvedbe zlatega fiskalnega pravila, stabiliziranje in »čiščenje« bančnega sistema za kreditiranje učinkovitih programov gospodarstva, rasti družbenega proizvoda in proizvodnih zmogljivosti, odpiranja trga delovne sile in kapitala, dviga inovativnosti in večje zaposlenosti in…preveč je bilo teh obljub, da bi si jih zapomnil, pa niso bile uresničene. Od obljub se ne da živeti, prevaranti pa se prej ko slej odkrijejo, a ljudstvo jim znova in znova naseda. Žal prevarante odkrijemo običajno prepozno, ko smo že nasedli in svojo zablodo drago plačujemo. Ja, »dobro jutro žalost« (Lada Zei). Ko sem prišel zjutraj v službo, mi je generalni rekel: »Spet te je pri poročilih najedala.« Takrat sem bil še delegat skupščine Republike Slovenije. Jaz danes nikogar ne najedam, zakaj res je dan žalosti!

Pa bo kdo rekel: nehaj nakladati in nas žaliti, kako nesposobni in naivni smo državljani in državljanke. Poslušaj in beri, kaj nam govorijo in »načrtujejo« naši izbrani parlamentarci, sodna in izvršna oblast s tremi »mesijanskimi« voditelji in kopico nepotrebnih birokratov, ki jih z realnim(?) optimizmom pokriva priljubljeni vodja. Končno smo jih sami izbrali, torej so najboljši kar premoremo. Ja, a res? A se mi potem samo dozdeva, da smo v samostojni Sloveniji že imeli za kratek čas res pravega, lahko bi rekli, mesijansko navdihnjenega voditelja, ki so ga v svetu spoštovali kot poštenega, iskrenega in zaslužnega borca za našo osamosvojitev in dobro države in je to hotel delati še naprej? Naj ga poimenujem z imenom in priimkom? Ni potrebno, vsi vemo kdo je, in mi vsi smo krivi, da so ga zaprli in ga hočejo povsem onemogočiti, zapisati pozabi kot vse, ki so jih pobili, ne tako dolgo nazaj. Zakaj? Zato, ker se je upal nastaviti nam vsem ogledalo v katerem vidimo naše zablode, grehe, nečimrnost in nesmiselno lovljenja vetra (Prd 1,14). Ni se bal komu zameriti, ni govoričil diplomatsko, ni bil Barbika in ni deloval Forumsko. Če dobro premislimo in beremo kaj piše in poslušamo kaj ta, ki ga želijo eni »zbrisati«, drugi pozabiti tretji se od njega »osamosvojiti« govori, bomo odkrili, da nas neprestano opozarja na potrebo spreobrnjenja, a ga nočemo poslušati, razen nekaj »vztrajnikov«, in raje mižimo in naivno verjamemo kako bomo z lahkoto, brez odpovedi in napora prebrodili vse težave ter ohranili privilegije, ki si jih ne zaslužimo. Upam samo, da bodo najvišji razsodniki države kmalu doumeli in svetu ter Evropi sporočili, kako nespametno je zatirati sposobne posameznike, ki nas zmorejo pripraviti na spreobrnjenje in z vodenjem zagotoviti demokratizacijo mlade države v žlahtnem pomenu te besede in pojma.

Spreobrnjenje ni iskanje nečesa novega, drugačnega v zunanjosti, spreobrnjenje je nekaj kar se nas mora dotakniti v notranjosti biti, verni bi rekli v duši, dotakniti se nas mora v zavedanju ravnati pametno in v dobro vseh ne samo »mene«, se odpovedati nezasluženemu, se soočiti z dejstvi in realnostjo, priznati zmote, se kesati in jih popraviti, krivice odpraviti in zastaviti jasno usmeritev k poštenju, resnici in pozitivni vzgoji duha in vrednot naših otrok, ter ceniti in spoštovati izročilo družine kot osnovne celice ohranjanja človeštva v dobrem. Tako si predstavljam spreobrnjenje.

Številni verski in drugi misleci v zgodovini so človeštvo usmerjali k dobremu in pravičnemu, ni Krstnik edini, a jim ljudstvo ni vedno prisluhnilo. Čas je, da Slovenci sedaj prisluhnemo potrebi po spreobrnjenju in tistim, ki nas na to opozarjajo, da se nas končno dotakne dolgoročno in odrešujoče spoznanje, kako lahko živimo lepše in bolje, če se bomo spremenili vsak v sebi na osnovi že znanega in »odkritega«, in ne bomo znova in znova nasedali iskanju novih poti, obrazov in… Čas je, da se ozaveščeni pridružimo in združimo v pravičnem boju brez nasilja za pozitivne spremembe v državi na vseh ravneh življenja. Čas je, da spremembe za dobro, res in prav zahtevamo čim bolj množično, poenoteni in spreobrnjeni, kar je pogoj za pravični boj. Če nas trenutna oblast pri tem ovira, zahtevajmo zamenjavo. Saj to je pravica, stvar ljudstva, je res publicum, smo vendar Republika in čas je, da se »streznimo«!

Naj za konec spomnim med množico rekov na dva latinska, ki napeljujeta k spreobrnjenju, če se po njih ravnamo. Trias sunt iusis praecepta: Honeste vivere, alterum non laedere, suum cuique tribuere. In necesarius unitas, in dubiis libertas in omnibus caritas. Ja, ja. Komunisti so 1959 leta klasične gimnazije ukinili!

Ervin A. Schwarzbartl, Domžale

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.