»Ne, ni nam vseeno!« je sporočilo, ki so ga danes ob prvi okrogli mizi pustili Mladopravniki. Pri Mladopravnikih gre za pobudo mladih pravnikov, različnih svetovno-nazorskih usmeritev, ki združuje društva študentov vseh treh slovenskih pravnih Fakultet (ELSA Ljubljana, Maribor in Nova Gorica), društvi Evropska Slovenija IN Akademsko društvo Pravnik ter nekaj pravnikov iz vrst sodniških pripravnikov, in se zavzemajo za pristen in dosleden odnos vseh do pravne države. Cilj njihovega delovanja je postaviti tiste osnovne in minimalne pravne standarde, pod katere se ne bi smel, ne glede na svoje politično ali svetovno-nazorsko umeritev, spustiti nihče, še posebej pa ne pravnik.
Dogodek je moderiral dr. Matej Avbelj, dekan Fakultete za državne in evropske študije, ki je pojasnil, da je namen iniciative Mladopravnikov v prispevanju drugačnega, svežega pogleda na pravo in pravno državo v Sloveniji. V pretežnem delu slovenske pravne stroke vlada samozadovoljstvo, ki pa ga obstoječe stanje pravne države ne potrjuje. Potrebne so spremembe na vseh področjih delovanja pravne države, do teh pa ne more priti brez drugačnega odnosa pravnikov do prava ter tako orisal iztočnico za tokratno razpravo z rdečo nitjo »Skrivanje za paragrafi«.
Podobno je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil gost razprave ustavni sodnik Jan Zobec in dodal primerjavo, da pravo ni peskovnik, v katerem bi se akterji igrali z gradovi iz mivke. Pravo ni sistem, ki bi temeljil samo na retoričnih bravurah, pravnih sofizmih in, četudi še tako briljantih, pravno-logičnih izpeljavah – vse to je mogoče tudi v avtoritarnih ureditvah. Pravo ne živi v vakuumu – je sistem, ki je utemeljen na vrednotah – če teh ni, se v skrajnih točkah spremeni v nepravo. Kako zelo krhka je demokracija, nas uči zgodovina – in da je med demokracijo in avtoritarnim ali celo totalitarnim sistemom samo tanka črta, iz dneva v dan bolj vemo. Zato ni dovolj, da so samo splošni pravni akti skladni z ustavo – duh ustavnosti mora prežemati tudi vse, ki se s pravom ukvarjajo. Kajti na koncu smo vsi odgovorni kot posamezniki, pravniki pa še posebej. Pozdravil je pobudo Mladopravnikov po potrebi za kritično razpravo mladih pravnikov o stanju v pravu in družbi ter jim zaželel, da bi z organiziranim vstopom v slovenski pravni prostor vnesli vanj svežino in prečistili, pomladili ter tudi preoblikovali zastarel, okostenel, rigiden in prevečkrat politiki servilen pravni duh.
Žiga Kotošek iz ELSA Maribor je poudaril, da mladi pravniki ne smejo pričakovati, da bo nekdo razmišljal namesto njih in da jim za svoja dejanja ne bi bilo potrebno prevzeti nikakršne odgovornosti. Ravno nasprotno – potreben je prehod od socialističnega uma in prelaganja odgovornosti na zakonodajo in zakonodajalca in prevzem odgovornosti nase s strani konkretnega akterja. Sleherna odločitev tistega, ki uporabi pravo, mora biti zato usmerjena v spoštovanje pravne države, in za to odločitev mora vsak prevzeti tudi odgovornost. Sklicevanje zgolj na neko zakonsko določbo, brez vsebinsko sprejemljive obrazložitve in z namenom izigrati pravo, mora ostati preteklost in vsakdo mora v sebi prebuditi zavedanje, da je tudi on tisti, ki ustvarja pravno državo in da pravno državo gradi prav vsaka, čeprav minorna odločitev, ki naj bo zato vselej tudi vsebinsko utemeljena, upoštevajoč temeljne postulate slovenske in evropske ustavne tradicije.
Blaž Božnar, sicer sodniški pripravnik Višjega sodišča v Ljubljani, je izpostavil, da se je potrebno pri vsaki uporabi prava zavedati, da pravo obstaja zavoljo ljudi in da je potrebno pri izbiri med predpisom in človekom dati prednost človeku. V tem okviru je dejal, da je za pravnika, še posebej za sodnika,bistveno, da pravo ustvarja tudiz lastnim zgledom ter samokritičnim samospraševanjem o svojih vrednotah ter o ravnanju po teh vrednotah. Pomembno je, da pravnik, ki deluje v pravosodju, z vsakim dejanjem varuje njegov ugled.
Matej Petrišič iz Akademskega društva Pravnik, se je, glede na dejstvo da ima po Ustavi Republike Slovenije oblast ljudstvo (ne politika ali kapital) ter da se vse sodbe izrekajo v imenu ljudstva, zavzel za javnost (objavo) vsake pravnomočne, tudi prvostopenjske sodbe. Opozoril je, da večina ljudi sodiščem ne zaupa, kar je posledica tudi netransparentnih sodnih postopkov. Šele ko bodo ljudje vedeli, kako sodišča predpise uporabljajo, bo možno ponovno vzpostaviti zaupanje v pravo in v sodstvo, ki je za delovanje pravne države tako pomembno. S transparentnostjo vseh sodih postopkov, bi se po njegovem bistveno dvignil nivo kakovosti sodnega odločanja – odvetnik, ki ne pozna prava, sodnik, ki je šibek v argumentaciji, stranka, ki se pravda zgolj iz škodoželjnih nagibov, priča, ki se spreneveda in zavaja – vsi ti udeleženci bodo v skrbi pred nadzorom javnosti v najkrajšem času poskrbeli za odpravo svojih napak. Pravo bi tako postalo tudi dostopnejše. Na enak način transparentno, brez anonimiziranja svojih odločitev, sodbe objavlja tako Ustavno sodišče Republike Slovenije, kot tudi Sodišče Evropske Unije in Evropsko sodišče za človekove pravice.
Saša Peršolja iz društva Evropska Slovenija se je osredotočila na vprašanje pravnega izobraževanja kot predpogoja vzgoje pravnikov za pravno državo. Tu je bilo v preteklosti premalo narejenega oz. je bilo narejeno napačno. Pravna država potrebuje odgovorne in ustvarjalne, razmišljujoče, kritične in pogumne pravnike. Naloga pravnih fakultet je, da jih za to usposobi.
Mladopravniki
