Prejeli smo: Mladopravniki – “Ne, ni nam vseeno”

14
Foto: Reporter
Foto: Reporter

»Ne, ni nam vseeno!« je sporočilo, ki so ga danes ob prvi okrogli mizi pustili Mladopravniki. Pri Mladopravnikih gre za pobudo mladih pravnikov, različnih svetovno-nazorskih usmeritev, ki združuje društva študentov vseh treh slovenskih pravnih Fakultet (ELSA Ljubljana, Maribor in Nova Gorica), društvi Evropska Slovenija IN Akademsko društvo Pravnik ter nekaj pravnikov iz vrst sodniških pripravnikov, in se zavzemajo za pristen in dosleden odnos vseh do pravne države. Cilj njihovega delovanja je postaviti tiste osnovne in minimalne pravne standarde, pod katere se ne bi smel, ne glede na svoje politično ali svetovno-nazorsko umeritev, spustiti nihče, še posebej pa ne pravnik.

Dogodek je moderiral dr. Matej Avbelj, dekan Fakultete za državne in evropske študije, ki je pojasnil, da je namen iniciative Mladopravnikov v prispevanju drugačnega, svežega pogleda na pravo in pravno državo v Sloveniji. V pretežnem delu slovenske pravne stroke vlada samozadovoljstvo, ki pa ga obstoječe stanje pravne države ne potrjuje. Potrebne so spremembe na vseh področjih delovanja pravne države, do teh pa ne more priti brez drugačnega odnosa pravnikov do prava ter tako orisal iztočnico za tokratno razpravo z rdečo nitjo »Skrivanje za paragrafi«.

Podobno je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil gost razprave ustavni sodnik Jan Zobec in dodal primerjavo, da pravo ni peskovnik, v katerem bi se akterji igrali z gradovi iz mivke. Pravo ni sistem, ki bi temeljil samo na retoričnih bravurah, pravnih sofizmih in, četudi še tako briljantih, pravno-logičnih izpeljavah – vse to je mogoče tudi v avtoritarnih ureditvah. Pravo ne živi v vakuumu – je sistem, ki je utemeljen na vrednotah – če teh ni, se v skrajnih točkah spremeni v nepravo. Kako zelo krhka je demokracija, nas uči zgodovina – in da je med demokracijo in avtoritarnim ali celo totalitarnim sistemom samo tanka črta, iz dneva v dan bolj vemo. Zato ni dovolj, da so samo splošni pravni akti skladni z ustavo – duh ustavnosti mora prežemati tudi vse, ki se s pravom ukvarjajo. Kajti na koncu smo vsi odgovorni kot posamezniki, pravniki pa še posebej. Pozdravil je pobudo Mladopravnikov po potrebi za kritično razpravo mladih pravnikov o stanju v pravu in družbi ter jim zaželel, da bi z organiziranim vstopom v slovenski pravni prostor vnesli vanj svežino in prečistili, pomladili ter tudi preoblikovali zastarel, okostenel, rigiden in prevečkrat politiki servilen pravni duh.

Žiga Kotošek iz ELSA Maribor je poudaril, da mladi pravniki ne smejo pričakovati, da bo nekdo razmišljal namesto njih in da jim za svoja dejanja ne bi bilo potrebno prevzeti nikakršne odgovornosti. Ravno nasprotno – potreben je prehod od socialističnega uma in prelaganja odgovornosti na zakonodajo in zakonodajalca in prevzem odgovornosti nase s strani konkretnega akterja. Sleherna odločitev tistega, ki uporabi pravo, mora biti zato usmerjena v spoštovanje pravne države, in za to odločitev mora vsak prevzeti tudi odgovornost. Sklicevanje zgolj na neko zakonsko določbo, brez vsebinsko sprejemljive obrazložitve in z namenom izigrati pravo, mora ostati preteklost in vsakdo mora v sebi prebuditi zavedanje, da je tudi on tisti, ki ustvarja pravno državo in da pravno državo gradi prav vsaka, čeprav minorna odločitev, ki naj bo zato vselej tudi vsebinsko utemeljena, upoštevajoč temeljne postulate slovenske in evropske ustavne tradicije.

Blaž Božnar, sicer sodniški pripravnik Višjega sodišča v Ljubljani, je izpostavil, da se je potrebno pri vsaki uporabi prava zavedati, da pravo obstaja zavoljo ljudi in da je potrebno pri izbiri med predpisom in človekom dati prednost človeku. V tem okviru je dejal, da je za pravnika, še posebej za sodnika,bistveno, da pravo ustvarja tudiz lastnim zgledom ter samokritičnim samospraševanjem o svojih vrednotah ter o ravnanju po teh vrednotah. Pomembno je, da pravnik, ki deluje v pravosodju, z vsakim dejanjem varuje njegov ugled.

Matej Petrišič iz Akademskega društva Pravnik, se je, glede na dejstvo da ima po Ustavi Republike Slovenije oblast ljudstvo (ne politika ali kapital) ter da se vse sodbe izrekajo v imenu ljudstva, zavzel za javnost (objavo) vsake pravnomočne, tudi prvostopenjske sodbe. Opozoril je, da večina ljudi sodiščem ne zaupa, kar je posledica tudi netransparentnih sodnih postopkov. Šele ko bodo ljudje vedeli, kako sodišča predpise uporabljajo, bo možno ponovno vzpostaviti zaupanje v pravo in v sodstvo, ki je za delovanje pravne države tako pomembno. S transparentnostjo vseh sodih postopkov, bi se po njegovem bistveno dvignil nivo kakovosti sodnega odločanja – odvetnik, ki ne pozna prava, sodnik, ki je šibek v argumentaciji, stranka, ki se pravda zgolj iz škodoželjnih nagibov, priča, ki se spreneveda in zavaja – vsi ti udeleženci bodo v skrbi pred nadzorom javnosti v najkrajšem času poskrbeli za odpravo svojih napak. Pravo bi tako postalo tudi dostopnejše. Na enak način transparentno, brez anonimiziranja svojih odločitev, sodbe objavlja tako Ustavno sodišče Republike Slovenije, kot tudi Sodišče Evropske Unije in Evropsko sodišče za človekove pravice.

Saša Peršolja iz društva Evropska Slovenija se je osredotočila na vprašanje pravnega izobraževanja kot predpogoja vzgoje pravnikov za pravno državo. Tu je bilo v preteklosti premalo narejenega oz. je bilo narejeno napačno. Pravna država potrebuje odgovorne in ustvarjalne, razmišljujoče, kritične in pogumne pravnike. Naloga pravnih fakultet je, da jih za to usposobi.

Mladopravniki


14 KOMENTARJI

  1. ja, ja, vsak mlad človek, tudi pravnik, je v osnovi idealist, ki sanja o tem, kako bo spremenil svet na bolje. ko pa potem stopiš v realni svet, pa si postavljen pred dejstvo, da ni vse tako idealno, kot bi si človek rad predstavljal in da živimo v svetu, v katerem uspevajo predvsem tisti, ki imajo s svojo vestjo čim manj težav. pa to ne zato, ker bi ta bila tako čista… 🙂

      • Ah, pusti ga. Če naj verjamem da je on res napisal članek na Wikipediji o krščanskem komunizmu, potem to pove več o njemu kot bi si kdajkoli želel da bi izvedeli. Too much! Že krščanski socializem je herezija, to pa presega vsak komentar. Brez besed.

        • seveda tistega članka nisem napisal jaz, saj ravno v tem je poanta. 🙂 da si vsega tega nisem sam izmislil, amak da grejo podobnosti med komunizmom in krščanstvom tako daleč, da lahko na koncu dobimo tudi krščanske komuniste. 🙂 torej, ideologiji si nista tako nasprotujoči, kot si očitno nekateri radi predstavljate, kar seveda jaz ne eni ne drugi ideologiji ne štejem v slabo. 🙂

          ti pa raje alojzu pojasni, da nisem jaz tebe pošiljal v rit, ampak ti mene, ker je revež glede tega povsem zmeden. 🙂

          • Pohvalil si se da si ga ti napisal. Pa tudi če ne, vidim da nimaš pojma o čem govoriš. Brez komentarja, kot sem napisal zgoraj, pa glumiš da si nepismen.

          • @zdravko,

            očitno si moram prav vzeti čas in stvar, ki je po moje jasna, celo pojasniti. 🙂

            v svojem komentarju si zapisal tole:

            “Tega sicer nihče na svetu ne povezuje razen Aladarja.”

            in na to sem jaz seveda cinično pritrdil z:

            “ja, imaš prav. tudi tale članek na wikipediji je napisal aladar…”

            seveda to ni bilo mišljeno, da sem članek jaz res napisal, ampak kot argument zmoti tvoje trditev, češ da sem jaz edini na svetu, ki vidi povezavo med krščanstvom in komunizmom. ta članek, ki ga jaz nisem napisal, dokazuje ravno nasprotje tega, kar si pač trdil, da sem jaz edini na svetu, ki vleče vzporednice med krščanstvom in komunizmom. 🙂

            a sedaj razumeš? 🙂

          • Aladar, ti raje odgovori na neprijetna vprašanja, ne pa da tako fanatično braniš to zlo, ki se imenuje komunizem.

            Krščanstvo in komunizem nista kompatibilna.

          • Povedati je tudi treba, da, če stvari tako zrelativiziramo kot to počne Aladar pri branjenju komunizma, lahko na isti način braniš katerikoli totalitarizem – tudi nacizem in fašizem.

  2. Dobro bi bilo, če bi mladi pravniki sprožili tudi vprašanje odgovornosti za uničevanje premoženja države, kamor nedvomno spadajo tudi uničeni arhivi. Gre za vrednost, ki jo določajo stroški aparata, ki je pri ustvarjanju arhivov deloval! Ti stroški pa so bili ogromni, prav gotovo večji od nameravanega posla s Patrijo, verjetno presegajo tudi vrednost TEŠ 6. In to vrednost si je drznil nekdanji minister za notranje zadeve Eržen dati uničiti!!!!
    Pravna država pa v tem primeru ni opravila svoje vloge!

  3. Zelo pozdravljam prizadevanje mladih pravnikov za transparentno in pravično sodstvo-pravo. Pravo ne more biti ideologija, ampak realnost z upoštevanjem psihologije in pravne znanosti, ki temelji na človekovih pravicah. Vedno v stroki mora veljati vodilo ” ni mi vseeno”. Tudi meni čeprav nisem pravnik, mi ni vseeno, kako se sodi. Utemeljitev Mateja Petrišiča iz Akad.društva Pravnik o izrekanju sodb v imenu ljudstva je ideološka in ne strokovna ali stvarna.
    Oblast ljudstva se izvaja po demokratičnih principih preko predstavniških organov. Pravna država pa mora temeljiti na pravni stroki in demokratičnih zakonih, za katere mora prevzemati odgovornost pravna stroka. Ljudstvo je zainteresirano za pravičnost, nima pa tozadevne verodostojnosti. Ustavo ni pisalo ljudstvo ampak pravni strokovnjaki in ti morajo nadzirati skladnost razsodb sodišč. Torej soditi bi bilo potrebno v imenu Ustave, s tem bi odločbe sodišč dobile več verodostojnosti in vključevale več pravne odgovornosti.

  4. ..no onkreten primer..

    ..pred časom je prišlo v javnoszt pismo žvižgača, ki opisuje razmere na VDT..torej na tožilstvu in kaže, kako se slovensko pravosodje oz. del tega, jasno politično namensko instrumentalizira za diskretiranje določenih politikov..npr. Janše in v prihodnosti tudi za Pahorja..

    ..OK..v vsaki resni in pravni in demokratični državi bi bil to znak ta velik alarm in bi gorele vse signalne luči in bi tako vsa demokratična javnost, mediji, politika takoj uvedla vsaj resno presojo in preiskavo razmer o utemeljenosti takih navedb..

    ..in zadeve utemeljeno ovrgla ali pa jih potrdila in bi prišlo do atomske eksplozije..

    ..pri nas pa nič …i idemo dalje za iste pare..

  5. Odlično Buky!

    Pravniki bi morali biti pravna vest slovenske skupnosti.
    Pravna vest, ki temelji na zdravem občutku za pravičnost.

    In to takrat, ko se oblikujejo in sprejemajo zakoni in drugi predpisi ter ko se sprejemajo odločitve, sodne, upravne, politične…

Comments are closed.