Prejeli smo: Namišljeno okrevanje

UMAR je danes objavil majsko Ekonomsko ogledalo, ki ne pritrjuje samohvali predsednika vlade in ministra za finance, da Slovenija uspešno premaguje krizo. Nasprotno, ker odgovor na krizo ni imel ustrezne pozornosti vlade, se razkorak med Slovenijo in Evropsko unijo še naprej povečuje.

V obdobju vseh vlad do Pahorjeve je Slovenija zmanjševala razvojni zaostanek za Evropsko unijo. Najbolj smo se ji približali leta 2008, ko smo dosegli 92 % povprečne razvitosti EU27. V zadnjih 12 mesecih, tako UMAR, je vlada pridelala nove pol odstotne točke zaostanka, saj je gospodarska rast v Evropi znašala 2,5 %, v Sloveniji pa samo 2 %. Še bolj skrbi, da je Evropa samo v prvem četrtletju letos zrasla za 0,8 %, Slovenija pa le za 0,3 %.

Rast v Sloveniji žene izvoz, torej je šibko slovensko okrevanje posledica protikriznih ukrepov v drugih državah. Žanjemo rezultate politike, ki je spomladi 2009 zatrjevala, da v zvezi s krizo Slovenija kaj dosti ne more opraviti sama, da bomo pač počakali, da pride do okrevanja v svetu. Politike, ki je zavračala večino predlogov Strokovnega sveta SDS. Pahorjeva vlada ima torej za premagovanje krize in okrevanje v obliki črke L približno take zasluge kot za to, da je Slovenija premagala zimo. Žal smo zimo premagali precej bolj prepričljivo.

UMAR dalje ugotavlja, “da se je položaj Slovenije na svetovnem blagovnem trgu v zadnjih dveh letih poslabšal, saj se je iz skupine držav z nadpovprečno rastjo preselila v skupino držav z nadpovprečnim poslabšanjem tržnega deleža”. Po oceni IMD “se je učinkovitost države v preteklih dveh letih močno poslabšala in je tudi primerjalno z drugimi državami ocenjena kot nizka”. Skrbi podatek Statističnega urada, da so se letos cene hrane in brezalkoholnih pijač povečale že za 6,8 %, kar ne bo brez posledic na standard socialno najbolj občutljivih slojev prebivalstva. Primanjkljaj javnih financ ne znaša več “samo” 200 milijonov evrov mesečno, kot nas je to skrbelo še pred mesecem, ampak znaša že 250 milijonov evrov mesečno. Na letni ravni to pomeni proračunski primanjkljaj 3 mrd evrov. To pomeni, da si država sposoja skoraj vsak tretji evro, ki ga porabi skozi proračun.

Skrbi, da vlada za tako stanje išče izgovore. Dva popolnoma deplasirana sta padec pokojninske reforme in vlada Janeza Janše. Namesto izgovorov je naloga vodilnih v podjetjih in v državi, da imajo rešitve. Namesto izgovorov Slovenija potrebuje rešitve. Te bi morale iti v smeri ohranjanja in spodbujanja gospodarske aktivnosti, kar bi popravilo prihodkovno stran proračuna (več pobranih davkov) in razbremenilo odhodkovno stran proračuna (manj brezposelnih).

Napačna je bila tudi politika, da je država varčevala z zaustavitvami investicij v gradbeništvu in infrastrukturo, ne pa pri stroških dela in storitev javnega sektorja. Tako razpadajo projektantska podjetja, delavci v gradbeništvu pa, namesto da bi dobivali plačilo za delo, dobivajo podporo za brezposelnost. Strošek je podoben, samo brez nove ceste ali okoljsko obnovljene fasade ostanemo.

Razveseljiv je podatek, da so najbolje okrevale tehnološko bolj zahtevne panoge. Država bi morala z aktivno pomočjo izvoznikom, nesubvencioniranjem nizko plačanih delovnih mest in s fleksibilnostjo trga dela spodbujati premik delovne sile v tehnološko zahtevnejša podjetja ter razbremeniti delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.

Obeti niso dobri. Zdaj se bomo kot kaže dolgo ukvarjali s političnim prerivanjem na levici in iskanjem sovražnikov, namesto da bi si ta priznala, da nima odgovorov na izzive. V Sloveniji se odvija grški scenarij, se pa zaradi nizkega zadolževanja pod prejšnjimi vladami odvija nekoliko počasneje.

V Odboru za razvoj menimo, da Slovenija še vedno čaka na prepričljiv paket ukrepov, ki bi zagnali slovensko gospodarstvo ter ukrepe za dograditev pravne države ter socialno-tržnega gospodarstva, ki bodo opogumili domač in tuj kapital, pa tudi državljane. Da bodo verjeli v to, da imamo v Sloveniji vsi enake možnosti, da zakoni veljajo za vse, da na vsakem razpisu, pa naj bo za službo ali za posel, lahko zmaga vsak, če je najboljši. Da Slovenija ima talent, ne samo na televiziji, le priložnosti je treba ljudem odpirati.

Odbor za razvoj pri Strokovnem svetu SDS