Prejeli smo: Ko podjetja zahtevajo ustavno presojo

5
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Si predstavljate časopisni naslov: Google zahteva ustavno presojo zakona o ….? Kaj bi se vprašali ob tem naslovu? Namreč, ni običajno, da podjetja vlagajo ustavne presoje. Sicer nisem pravnik in ne spremljam pravne prakse, pa vendar kar zasledim v medijih, se mi pojavlja občutek, da podjetja zlepa ne vlagajo ustavnih presoj. Kakšen je torej razlog, da se podjetja ne odločajo za to? Morda je tako, da zakoni niso napisani tako slabo, da bi podjetja čutila to potrebo. Ali pa so z lobisti že prej »poskrbeli«, da je zakon ustrezno napisan in tako potrebe po ustavni presoji enostavno ni.

Ob tem razmišljanju me je presenetila novica izpred nekaj dni, da je stranka Solidarnost v koordinaciji z revijo Mladina vložila ustavno presojo zakona o volitvah v Državni zbor. Saj mi je jasno, da so predčasne volitve za marsikoga trn v peti, še posebej za mlade in novoustanovljene stranke, ampak kaj pa ima pri tem revija Mladina in njen ustanovitelj, ki od podjetja pričakuje dobiček? Vprašal sem se, kako bi lahko bil ogrožen dobiček nekega založniškega podjetja, v kolikor bi se predčasne volitve dogodile 13. julija letos? Je to sploh možno, če podjetje živi od založništva? Ali bi se moral vprašati drugače – kakšni interesi so ogroženi pri Mladini, da navija za volitve v jeseni?

Ali pa sploh ne gre za dobiček, pač pa za prikrit pritisk na ustavne sodnike češ: Mladina bo o vas pisala, glede na to, kako se boste odločili. Ta moja predpostavka je seveda na trhlih temeljih v primeru, če so ustavni sodniki trdne osebe, ki se ne odločajo glede na medijske pritiske. Postavi pa se seveda vprašanje, pa so ustavni sodniki res tako trdni? Je možno negativno mnenje v reviji Mladina tako pomembno, da se tudi ustavni sodnik postavi to dejstvo na tehtnico?

Gotovo ni tako in prepričan sem, da imajo ustavni sodniki še precej hujše zadrege, kot je negativno pisanje o ustavnih sodnikih v neki reviji. In če je temu res tako, potem pa sploh ni jasno, zakaj neko podjetje zahteva ustavno presojo. Če jim gre resnično zaradi večje udeležbe na volitvah (menda naj bi julija več kot 350.000 volivcev dopustovalo na Hrvaškem), bi lahko medijsko podprli glasovanje po pošti. Kot vem, naši zakoni to omogočajo, tehnične možnosti za glasovanje po pošti pa tudi obstajajo.

Zakaj torej neko zasebno podjetje sodeluje pri vlaganju ustavne presoje? Kot zadnji logični razlog mi ostane le še ena možnost: zaradi brezplačne reklame v medijih. Je možno, da je zasebno podjetje izkoristilo predčasne volitve za svojo promocijo? Če je res tako, bi bilo prav, da v prihodnje uredniki medijev takšno brezplačno reklamo nekako filtrirajo in v svojih medijih zapišejo, da je ustavno presojo vložila stranka XY v koordinaciji z zasebnim podjetjem. Na tak način bi se elegantno izognili raznim špekulacijam pa tudi možnim pritiskom na ustavne sodnike, hkrati pa ne bi brezplačno reklamirali blagovnih znamk zasebnih podjetij.

Jurij Mikeln

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


5 KOMENTARJI

  1. Ustavno pobudo ni vložilo podjetje Mladina, ampak uredništvo oz. nekateri izmed članov uredništva Mladine, torej kot fizične osebe.

    • Seveda, uredništvo nima z Mladino nič, tako kot škofovska konferenca nima nič s Cerkvijo ali svet stranke s stranko ali ministri z vlado.
      Vsi so samo fizične osebe.

      • nihče ni trdil, da uredništvo mladine nima z mladino nič, ampak da obstaja vesoljna razlika med mladino kot pravno osebo in zaposlenimi znotraj te pravne osebe. 🙂

        skratka, to je tako, kot če bi nek član škofovske konference vložil neko tožbo proti nekomu, nekdo bi pa potem trdil, da je tožbo vložila cerkev. 🙂

        • Pobude pravne osebe sodišče ne bi obravnavalo, zato so podpisani posamezniki – formalnost.

  2. Aladar in Albert pametujeta o stvareh, ki so samo zunanjega pomena, brez vrednosti, tako kot naše popevke, brez dolgih nog in globokega dekolteja. Slovenski problem je le en, da narod ne vidi globinsko, le površinsko. Pa imamo kar imamo.

Comments are closed.