Odgovori na vprašanja, ki so bili zastavljeni pod videem »Bistveno o EU v 5 min«
1. Kam gre denar od CO2 kuponov.
2. Kdo izdaja EU denar, kdo jih nadzira glede količine tiskanja, kje je to objavljeno.
3. Kaj ste storili proti Monsantu in GM hrani.
4. Zakaj smo zaustavili tovarno sladkorja Ormož in uvažamo dražji sladkor.
5. Vodni viri, kdaj last korporacij, v Ameriki je prepovedano zbiranje deževnice.
6. Zakaj Strasser sedi v zaporu sodelavec Thaler pa se nam smeji.
1. Kam gre denar od CO2 kuponov.
Ozadje: Shema trgovanja z emisijami (ETS) je glavni instrument podnebne politike Unije. Glavni cilj ETS je zmanjšanje emisij na stroškovno učinkovit način. ETS pokriva 43 % emisij EU, sektorji, ki so v shemo vključeni, pa morajo zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 21 % glede na leto 2005 do leta 2020. ETS v EU deluje kot sistem “omeji in trguj”, ki določa omejitev za emisije, dovoljene v določenem časovnem obdobju. Ta omejitev se sčasoma povečuje. Zgornje meje se izvaja z uporabo dovoljenj, kjer ima vsak onesnaževalec dovoljeno zgornjo mejo emisij na tono CO2 v obliki dovolilnic, s katerimi med seboj trgujejo. Evropska komisija je predlagala Sklep o spremembi zakonodaje ETS, ki predvideva umik dodeljenih pravic do emisij toplogrednih plinov v začetku trenutne faze in njihovo ponovno uvedbo proti koncu faze (v obdobju 2013 do leta 2020). Skupna količina dodeljenih pravic za celotno obdobje se ne bi spremenila. Če bi hoteli spremeniti celotno količino, bi morali namreč spremeniti – dopolniti osnovno (primarno) zakonodajo za ta namen.
http://www.focus.si/index.php?node=160
http://www.arhiv.svps.gov.si/si/medijsko_sredisce/pogosta_vprasanja_in_odgovori/
2. Kdo izdaja EU denar, kdo jih nadzira glede količine tiskanja, kje je to objavljeno.
Svet Evropske centralne banke (ECB) ima izključno pravico za odobritev izdaje bankovcev, dejanski tisk in obtok bankovcev pa sta odgovornost nacionalnih bank – v Sloveniji je edina zakonita inštitucija Banka Slovenije.
ECB izda 8% celotne vrednosti bankovcev, 92% pa nacionalne centralne banke glede na svoj delež v kapitalskem ključu ECB. Kovance izdajajo države članice same v količini, ki jo vsako leto odobri ECB, proizvodnjo kovancev imajo pod nadzorom nacionalne kovnice (Banka Slovenije), ki so tudi odgovorne za kakovost kovancev.
http://ec.europa.eu/economy_finance/euro/cash/index_en.htm – Evropska komisija, Direktorat za ekonomske in finančne zadeve (kratek opis nadzora nad izdajanjem denarja, v angleškem jeziku)
http://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/other/ecbhistoryrolefunctions2006sl.pdf – Evropska centralna banka – Zgodovina, vloga in naloge (publikacija; okvir 15 razlaga izdajanje denarja, v slovenščini)
3. Kaj ste storili proti Monsantu in GM hrani.
Proti monopolom se EU bori s strategijo za spodbujanje biološke raznolikosti (biodiverzitete), ki je izredno razvejana, ter različnimi skladi, ki podpirajo razvoj ekoloških in trajnostnih projektov – tega denarja ni malo.
V juniju se je Monsanto sam odločil za umik z evropskega tržišča oz za prekinitev pritiska, saj je večina evropskih držav (z izjemo Španije, Portugalske in Romunije) proti GSO izdelkom. Monsantu sta sledila še Basf in Syngenta. V Evropi je lobi proti GSO močnejši od lobija za GSO.
http://www.cbc.ca/news/business/story/2013/06/03/business-monsanto-europe.html
4. Zakaj smo zaustavili tovarno sladkorja Ormož in uvažamo dražji sladkor.
Tovarna sladkorja Ormož je bila zaustavljena zaradi preureditve trga za sladkor leta 2006, kjer so omogočili kvote večjim državam in s tem zmanjšali napredek malih držav in kmetov. Unija je prepoznala slabe stranske učinke takratne odločitve, zato so se evropski kmetijski ministri so se pred kratkim dogovorili, da bodo ukinili kvote na pridelavo sladkorne pese in sladkorja.
Od oktobra 2017 bo pridelava spet prosta, zopet bolj prepuščena evropskim kmetom in njihovi ekonomski logiki. Prej temu ni bilo tako, saj so proizvodnjo določali administrativno – Evropska komisija je lahko začasno dodeljevala kvote za proizvodnjo in uvoz sladkorja.
Slovenije ni med državami proizvajalkami od uvedbe kvot za pridelavo sladkorja leta 2006. V zameno za opustitev proizvodnje je država dobila kar 38 milijonov evrov odškodnine (EU nikoli ne ukine proizvodnje ali trga brez predhodnega opozorila, ponudbe za zamenjavo trga oz prestrukturiranje proizvodnje ali odškodnine). Po novem dogovoru je Sloveniji uspelo, da smo v skupini šestih držav, ki jim bo ukinitev kvot omogočila obuditev proizvodnje sladkorja.
Kljub temu državo čaka kar nekaj ovir. Trg sladkorja velja za precej tekmovalno industrijo, zato bomo stežka pridobili vsa dovoljenja brez težav, vse to pa potrebujemo za postavitev tovarne v Ormožu (ali kje drugje), ki je že precej dotrajana.
Vsekakor je sladkor spet postal širši evropski interes, saj je vpleten v skoraj vsa področja t.i. Skupne kmetijske politike EU (SKP) – dolgoročno varnost s hrano, vzdrževanje vitalnih podeželskih skupnosti, zadostnih zaposlitev, stabilnosti trgov, biotsko raznovrstnost ter trajnost kmetijske prakse.
5. Vodni viri, kdaj last korporacij, v Ameriki je prepovedano zbiranje deževnice.
Predlogi za privatizacijo vode so bili ustavljeni s strani Evropske komisije, ki je upoštevala uspeh državljanov in več kot milijon zbranih podpisov proti prvotno mišljeni shemi za privatizacijo vodnih virov.
6. Zakaj Strasser sedi v zaporu sodelavec Thaler pa se nam smeji.
V Evropi imamo skupne 80% zakonodaje, torej predpisov, ki jim morajo slediti vse države članice in jih vpeljati v nacionalne zakone, samo izvajanje sodnega sistema pa je še vedno na državni ravni, razen za primere, ki jih nacionalna sodišča ne zmorejo rešiti; za vojne zločine in kršenje človekovih pravic; za meddržavne zemljiške spore (še iz časov pred EU) ter nekatere medicinske postopke – te rešujejo na mednarodnih sodiščih pod okriljem Evropske unije (Den Haag, Strasbourg, Luksemburg).
Ker je izvajanje pravosodja na ramenih posameznih držav članic, prihaja med njimi do razlik v kakovosti in učinkovitosti. Poseben odbor Evropske komisije je izdal poročilo, ki statistično prikazuje finančne izdatke in rezultate posameznih pravosodnih sistemov v državah Sveta Evrope (še nekatere druge države, ne samo države članice EU). Nanizali bomo nekaj podatkov, potem pa sami presodite, kako uspešno je slovensko sodstvo.
V povprečju dajo države Sveta Evrope 1,9 % BDP za pravosodje, Slovenija 2,6 %, Avstrija 0,7%. Konkretno na glavo prebivalca plačajo države Sveta Evrope 37 eur za pravosodje, Slovenci pa prispevamo 86 eur letno.
Od deleža proračuna za pravosodje gre v Sloveniji 70% za plače, 0,7% za izobraževanje in 4 % za realizacijo. To je slaba razporeditev denarja v evropskem merilu. Tako se Slovenija nahaja v zgornji sredini slabih izdatkov za pravosodje. V čisto samem vrhu je npr. Grčija, kjer dajo kar 96% samo za plače sodnikov.
Po drugi strani za tožilstvo namenjamo manj denarja – evropsko povprečje je 11 eur na prebivalca letno, v Sloveniji 9 eur.
To je bila finančna plat, drug kriterij uspešnosti pravosodnega sistema je učinkovitost. Zaradi preglednosti Evropska komisija deli in meri učinkovitost na področjih civilnega (nepravne in pravne sodbe), kazenskega in upravnega prava.
Tudi iz teh številk je razvidno, zakaj so Strasserja obsodili tako hitro, pri nas pa postopki še vedno trajajo.
Odgovore sta pripravila Teja Kikel in Klemen Žumer.
