Prejeli smo: Kaj bi predsednik Pahor lahko pojasnil Michaelu Mooru

0
Foto: Twitter.
Foto: Twitter.

Spoštovani gospod Borut Pahor, predsednik RS!

Pravkar sem v današnjem Delu prebral poročilo o ameriškem filmarju Michaelu Mooru, ki je obiskal Vaš urad in med drugim tudi izjavil, da bi morda “neki Slovenec v ZDA kdaj celo našel zdravilo proti raku”. Dovolite v tej zvezi naslednje pojasnilo:

6. aprila t.l. sem nad 30 slovenskim medijem z elektronsko pošto poslal dopis Bogastvo slovenskega doprinosa k človeškemu napredku, ki v zgoščenem povzetku pove, kaj vse so slovenski ameriški izumitelji in inovatorji prispevali Ameriki in svetu. Sprejem članka je poleg Družine prijazno potrdil edino urednik Demokracije, ni pa mi še znano, če ga je doslej objavil kak vodilni slovenski medij, niti, kdo namerava to še storiti. Knjigo Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji bi lahko pokazali ali, bolje, poklonili g. Mooru in čeprav gre za slovenski prevod mojega dela v angleščini, bi že samo pregled slik potrdil, kako veličasten je slovenski prispevek Ameriki in svetu. V njej je tudi poglavje o dvakratnem ameriškem Izumitelju leta dr. Gordon Veharju, ki je v glavnem rešil problem zdravljenja hemofilije in odločilno prispeval k napredku zdravljenja srca in raka.

Sam si v starosti skoraj 89 let zelo prizadevam, da bi knjiga v podobno bibliofilski izdaji izšla čimprej tudi v angleščini. Koliko oseb v vodstvu Slovenije ali medijev pa se zaveda važnosti narodne zavesti med Slovenci in ugleda Slovenije med tujci in koliko jih le sprašuje, kdo je naš in kdo nenaš in temu primerno ukrepa?

V kolikor Vas ali koga v vladi zanimajo dokazi o čudovitem slovenskem doprinosu k napredku Amerike in človeštva, je knjiga Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji na voljo v slovenskih knjigarnah. Sam sem doslej poleg darovanega zastonjskega dela plačal 1500 USD za darila, tako tudi za ameriško veleposlaništvo v Sloveniji in slovensko v Ameriki. Nekaj o vsebini pa lahko razberete iz priloženega dopisa, ki ga je dobilo skupaj s prošnjo za objavo tudi nad 30 slovenskih medijev.

S slovenskimi pozdravi iz Amerike,

prof. dr. Edi Gobec
zaslužni profesor KSU
Ravnatelj Slovenskega ameriškega raziskovalnega središča

————————————-

Bogastvo slovenskega doprinosa k človeškemu napredku

Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji . . . »dokazujejo, kako sposoben narod smo Slovenci« (prof. Boris Pahor, slovenski tržaški pisatelj, imenovan za Nobelovo nagrado v književnosti); »so na svojih področjih dosegli sam svetovni vrh« (mag. Bojan Cvelfar, direktor Arhiva Republike Slovenije); »dvigajo zdravo zavest med Slovenci, med tujci pa slovensko razpoznavnost in ugled« (Alfred Brežnik AM, ustanovitelj podjetja Emona Instruments, Pty Ltd, predsednik Emona Group in bivši častni generalni konzul RS v Avstraliji); gre za »pomembno delo, ki bo seznanjalo še zanamce s slovenskim doprinosom Ameriki in svetu« (R.J. «Zapp« Zlatoper, admiral ameriške vojne mornarice v.p. in častni konzul Republike Slovenije, Hawaii; »imenitno delo« (prof. dr. Tadej Bajd, zaslužni profesor in predsednik SAZU); predstavljajo »trajne sledi, ki jih v širnem svetu za seboj puščajo ljudje slovenskih korenin« (kardinal dr. France Rode, Vatikan); so »čudoviti slovenski dragulji po svetu« (Edo Marinček, pisatelj, in Peter Florjančič, slovenski evropski izumitelj, Bled); gre za »pomemben mejnik … in most med domovino Slovenijo in Slovenci po svetu« (dr. Katica Cukjati, predsednica Slovenske kulturne akcije v Argentini).

Prebrali ste delček iz odmevov o osupljivih dosežkih slovenskih ameriških izumiteljev in inovatorjev. Gotovo vas zanima, kdo so ti vaši rojaki in kaj vse so prispevali Ameriki in svetu. Tu je zgoščen povzetek:

Slovenskih priseljencev in njih potomcev je v ZDA nekaj med eno desetino in eno petino enega odstotka ameriškega prebivalstva. In vendar je ta neznatni slovenski drobec svoječasno dal Ameriki kar tri odstotke njenih zveznih senatorjev in približno isti delež aktivnih astronavtov. Ta delček se seveda ni uveljavil le v politiki in vesolju, ampak tudi na številnih drugih področjih, od zgodnjih misijonskih in človekoljubnih uspehov počenši leta 1687 z jezuitskim misijonarjem, pedagogom in raziskovalcem Markom Antonom Kappusom pa vse do bleščečih dosežkov v športu (vsaj enajst olimpijskih medalj), v vojski (nad ducat generalov in admiralov), v zdravstvu, arhitekturi in drugod. Kaj pa na področju znanstvenih raziskovanj, novih odkritij in tehnologije? Na to vprašanje — in še kaj — odgovarja nova slovenska bibliofilska izdaja knjige Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji z bogatim izborom nad sto slovenskih ameriških izumiteljev in inovatorjev, kjer so številni presenetljivo močno zaznamovali nele Ameriko, ampak ves svet. Poglejte!

Ko je ameriški predsednik Richard Nixon leta 1972 obiskal Kitajsko, je njegovo spremstvo vzelo s sabo »HP-35 calculator«, prvi žepni računalnik na svetu, kot »prvenstveni primer visoko razvite ameriške tehnologije«, njegov vodilni izumitelj pa je bil dr. France Rode, priseljenec iz Slovenije. Na svetovni razstavi v New Yorku leta 1964-65 je kot ponos Amerike blestel avtomobil prihodnosti, izum in izdelek vsestranskega genija, priseljenca Janka Bucika. V ZDA in Kanadi se je skozi desetletja vsak dan več milijonov prebivalcev vozilo z avtobusi, ki jih je velepodjetje General Motors zgradilo pod vodstvom clevelandskega Slovenca Edvarda Stokla. Tržaški Slovenec dr. Hilarij Rolih je vodil načrtovanje trajektov, ki dan za dnem prevažajo poleg tovora na tisoče potnikov mesta New York, pa tudi ladij velikank, ki plujejo po oceanih med Avstralijo in Ameriko.

Maks Stupar je bil eden pionirjev ameriškega letalstva in ga je Atlanta Journal imenoval »očeta množične izdelave letal«, nazadje pa so pod njegovim vodstvom izdelali znaten del B-29 letečih trdnjav, ki so odločilno pripomogle k zavezniški zmagi nad Nemčijo in Japonsko. Dr. August Raspet je blestel kot izumitelj in vodilni načrtovalec modernih lahkih letal, medtem ko je Joseph Sutter, sin priseljenca Suhadolca, zaslovel kot »oče letal Boeing 747«. Le-ta so, kot je izjavil sloviti astronavt dr. Neil Armstrong, za vedno spremenila potovanja na velike razdalje. Med nje spada tudi »Air Force One«, ameriško predsedniško in verjetno najbolj prestižno letalo na svetu; med prikrojenimi modeli pa so tudi letala za medmestni potniški in tovorni promet na Japonskem, ki si brez njih težko predstavljamo uspešno japonsko gospodarstvo.

Poleg treh izjemno uspešnih astronavtov, dr. Ronalda Šege, dr. Jerryja Linengerja in Sunite Williams, so ameriški Slovenci prispevali tudi vrhunskega snovalca medcelinskih in vesoljskih raket Franklina Puhka. Slednji je izumil tudi usmerjevalni sistem raketoplanov Mercury in je pred izstrelitvijo v vesolje poučeval njih pilotiranja nele prvega ameriškega astronavta Johna Glenna, ampak še naslednjih šest ameriških astronavtov, ameriška pošta pa je počastila desetletje uspešnih poletov z izdajo Mercury znamke. Knjiga z besedo in slikami predstavi tudi Edwarda Repiča, ki je odločilno pomagal skupini treh Apollo 11 astronavtov pri poletu na Luno in zdaj z astronavtom Buzz Aldrinom, drugim Američanom, ki je 20 julija 1969 skupaj z Armstrongom prebil 20 ur na površju Lune, raziskuje najboljše rešitve za polet na Mars. In koliko je drugih! Dr. Dušan Petrač je znan strokovnjak za vesoljsko kriogeniko. John Repar je iznašel »astro rubber«, posebno odporno gumo za vesoljske polete. Albert Volk je kot uslužbenec General Motors s sodelavcem izdelal kolesje lunarnega vozila, ki je dobesedno pustilo odtise na Luni, nanje pa je zelo ponosno tudi ameriško velepodjetje General Motors. John Hrastar je bil snovalec vesoljskih vremenskih in izvidniških satelitov in prejemnik najvišje Nasine nagrade za civiliste. Dr. Saša Bajt je izumiteljica in mednarodno priznana strokovnjakinja za večplastno rentgensko optiko in ena raziskovalk vesoljskega kometnega prahu.

Gene Nemanich je bil vodilni strokovnjak na področju raziskovanja in uporabe vodika in izvoljen za predsednika vsenarodne organizacije National Hydrogen Association. Dr. Anthony Stražišar, znanstveni direktor John Glenn Nasa Research Centra v Clevelandu, je prejemnik številnih prestižnih nagrad, med njimi tudi Presidential Rank Award. Dr. Anton Mavretič je znan vesoljski strokovnjak na MIT, Harvardu in Boston univerzi.

Dr. France Rode in genialni profesor, raziskovalec in organizator dr. Zvonko Fazarinc sta pustila neizbrisen pečat na velepodjetju Hewlett Packard, pa tudi na razvijanju in izboljševanju inštrumentov GPS. Po materi je Slovenec tudi dr. Dan Siewiorek, mednarodno znani, tudi v kitajščino prevedeni strokovnjak v arhitekturi računalnikov, med njimi »mini komputerjev«, ki jih v velikosti očal uporabljajo znanstveniki, piloti, zdravniki in oddelki ameriške vojske. Dr. Stephen Malaker je vrhunski teoretik, izumitelj in graditelj kriogeničnih hladilnih naprav, medtem ko dr. Robert Pucel slovi v Ameriki in po svetu kot eden glavnih izumiteljev in strokovnjakov na področju mikrovalovne teorije in proizvodnje. Dr. Miloš Krofta je izumitelj izredno uspešnih naprav za čiščenje vode, ki jih uporabljajo v 77 državah sveta, medtem ko v 46 državah tiskajo časopise s Tensor stroji, izdelanimi v tovarni Martina Hozjana. Zelo uspešno slovensko podjetje PAKO, Inc., pod vodstvom inovatorja Pavleta Koširja izdeluje precizne dele za letalsko in helikoptrsko industrijo v Ameriki in svetu. Več slovenskih izumiteljev in tovarnarjev (Malaker, Vehar, Fuisz , Lapornik, Svet) je prejelo prestižno priznanje RD-100 Award za enega ali več prvih sto najpomembnejših novih industrijskih izdelkov leta.

Dr. Carol Kovač je dosegla vodilne položaje (celo podpredsedniškega) pri velikanki IBM (International Business Machines). Forbes magazine pa jo je izbral za eno 50 najvplivnejših žensk (most powerful women) v Ameriki, saj je najbolj povezala medicino z uporabo (super)računalnikov v Ameriki in tehnološko naprednih državah. Sloviti National Geographic magazine, ameriško časopisje in televizija so proglasili skromno, a odločno Verno Grahek Mize kot rešiteljico Gornjega jezera, največjega ameriškega sladkovodnega jezera, in po njej imenovali park.

Knjiga o nad sto slovenskih ameriških izumiteljev in inovatorjev med drugim poroča, kako je tudi v Ameriki blestel svetovno znani dr. Anton Peterlin, kako je dr. Arthur Bergles predsedoval poklicni organizaciji strojnih inženirjev, Society of Mechanical Engineers, z več kot 120,000 člani, Frank Zvanut pa Ameriškemu keramičnemu združenju. Dr. Frederick Stare, ustanovitelj in načelnik oddelka za prehrano na univerzi Harvard, je slovel kot največji strokovnjak te vrste na svetu in njegove klasifikacije štirih za zdravje bistvenih skupin hrane se učijo šolarji po vsem svetu. Mary Ann Celestina, por. Krevh, je zasnovala in patentirala porodne postelje, ki jih uporabljajo bolnice po vsej Ameriki. Dr. Fred Billerbeck, po materi slovenskega rodu, je razvil in patentiral vrsto »Gerber Baby Food« hrane, ki z njo milijoni mater hranijo dojenčke, dr. Jack Beuk pa je po poročilu Chicago Tribune s svojimi izumi dodatkov in preparatov za obdelavo mesa vplival na vso moderno mesno industrijo. Dr. Joseph Vodonikove izume poliestra uporablja tekstilna industrija po vsem svetu in so skoraj gotovo navzoči tudi v oblačilih, pokrivalih ali posteljnini prenekega bralca tega povzetka. Patentirani slovenski izumi se vrstijo od Trentlovih čistilnih naprav za tla in stene in Stalzerjevih avtomatičnih poštnih metrov in kserografičnih elektronskih tiskalnikov do Zupančičevih tomografskih CT skanerjev in dr. August Raspetovih inštrumentov za tehtanje letal med poletom. Dodajmo, da si je komaj šestnajstletni Andrew Zupan leta 1979 prislužil prvo nagrado na Mednarodnem mladinskem sejmu znanosti in inženiringa in bil povabljen kot mladoletni gost na podelitev Nobelovih nagrad v Stockholm.

John Larich je med pionirji digitalne fotografije, Franc Grum pa vrhunski strokovnjak preučevanja svetlobe. Elmer Rebol je sodeloval z dr. Enricom Fermijem pri razvoju atomske bombe in atomov za mir, Edward Pekol pa s slavnim astronomom prof. Allenom Hayekom, medtem ko je Frank Kerze snoval nuklearne reaktorje, med njimi tudi tistega za pogon prve atomske podmornice USS Nautilus, splovljene leta 1954. Rudy Ivancic je glavni inženir za elektronske sisteme vesoljskega teleskopa JWST, ki naj bi presegel vse dosedanje v zgodovini človeštva.

Dr. Aleš Strojnik je užival mednarodni sloves kot graditelj najmočnejšega elektronskega mikroskopa, bil pa je tudi ljubiteljski graditelj letal, medtem ko je njegov sin, dr. Primož, vodilni ameriški strokovnjak za funkcionalno električno stimulacijo organov, podobno pa se uveljavlja tudi Joseph Mrva, znan zlasti po sistemu MEDStim. Dr. Dušan Prevoršek je za soizum plastike, ki je desetkrat močnejša od jekla, a vendar tako lahka, da plava po vodi, postal eden dveh ameriških soizumiteljev leta, dr. Gordon Vehar, čigar dognanja so v veliki meri rešila problem zdravljenja hemofilije in pripomogla k napredku zdravljenja raka in srca, pa je kar dvakrat blestel kot ameriški Izumitelj leta. Dr. Robertu Suhadolniku so pripisovali »čudežne uspehe« na področju zdravstva, zlasti pri zdravljenju aidsa. Izumi dr. Petra Bonuttija bogatijo ortopedsko medicino, Ziherlovi brizgalniki brez igel pa so z množičnimi cepljenji po strokovnih ocenah preprečili številne epidemije po vsem svetu in rešili stotisoče življenj. In kako bi mogli prezreti dr. Donalda Jerino, ki je bil med milijonom znanstvenikov iz vsega sveta 33. najpogosteje citirani pisec znanstvenih razprav in so ga poznavalci stroke predlagali za Nobelovo nagrado v kemiji.

Kaj vse poleg številnih zanimivih in spodbudnih življenjskih zgodb ter »srečanj« z belgijskim in švedskim kraljem in s špansko in švedsko kraljico ter tujimi industrijskimi geniji kot Hewlettom in Packardom ter Steve Jobsom skrbni bralec še odkrije v tej knjigi — izjemni zakladnici podatkov, slik in dokumentov o presenetljivo bogati slovenski iznajdljivosti in ustvarjalnosti, ki je pustila neizbrisen pečat napredka nele v Ameriki, ampak po vsem svetu!

Avtor dr. Edi Gobec je zaslužni profesor Kentske državne univerze v Ohio, ravnatelj Slovenskega ameriškega raziskovalnega središča v Clevelandu, »Outstanding Educator of America« (Odličen vzgojitelj Amerike), 1971 in član znanstvene akademije »The New York Academy of Sciences,« 1984.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.