Prejeli smo: Danes zadnje slovo Slavka Avsenika v Begunjah na Gorenjskem

12

avsenikCerkveni in civilni pogreb z žalno svečanostjo bo potekal od 16.00 do predvidoma 18.30 ure.

Ob 8. uri zjutraj bo krsta s pokojnikom pripeljana na domačijo Avsenik. Svojci se bodo v intimnem krogu od Slavka Avsenika poslovili najprej, od 8.30 do 9. ure. Ob 9. uri bodo položeni venci, ki jih bo v imenu predsednika RS, predsednika vlade RS in predsednika DZ položila gardna enota Slovenske vojske. Po tem pa se bodo v žalno knjigo, ki bo pred vhodom v Muzej Avsenik, lahko vpisali tudi obiskovalci ter se do 15. ure v mimohodu poslovili od pokojnika. Ob 15.15 uri bo postavljena častna straža. Maša zadušnica se bo v cerkvi Sv. Urha začela ob 16. uri. Mašo bo vodil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, somaševala pa bosta farni župnik dr. Matjaž Ambrožič in župnik Jože Čuk iz župnije Sora pri Medvodah. Po maši bo pred Avsenikovo domačijo potekala žalna svečanost. Na njej bodo govorili predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, predstavnik krajevne skupnosti Begunje Sašo Gašperin, župan občine Radovljica Ciril Globočnik, predstavnik Društva slovenskih skladateljev Tomaž Habe in pesnik in pisatelj, mag. Ivan Sivec. V imenu družine se bo od Slavka Avsenika poslovil tudi najstarejši sin, Slavko Avsenik ml. Od pokojnega se bodo s pesmijo poslovili Ansambel Saša Avsenika, Slovenski oktet in Orkester slovenske policije. Slavko Avsenik bo pokopan z državnimi in vojaškimi častmi.

Tisti, ki na pogreb ne bodo mogli priti, ga bodo lahko v neposrednem televizijskem prenosu spremljali na 1. programu Televizije Slovenija. Komentatorka prenosa bo novinarka, dr. Rosvita Pesek.

Ureditev prometa na dan pogreba:

Na državni cesti Begunje – Tržič bo od Glasbene šole Avsenik do izvoza za Krpin cca 500 m onemogočen prevoz in zaradi varnosti ustrezno usmerjan s pomočjo občinskih redarjev in gasilcev od 8.00 do 19. ure. Parkirne površine se še urejajo na bližnjih travnikih in parkirnih mestih pred Elanom. Avtobusom bo omogočen dovoz do Elanove tovarne, kjer bodo odložili potnike in odpeljali avtobus na ustrezno mesto. Ljudem, ki se bodo nameravali udeležiti pogreba, svetujemo, da od doma odidejo pravočasno in da so na prizorišču pred Avsenikovo domačijo vsaj 2 uri pred začetkom svečanosti. Zaradi napovedanega vročinskega vala naj imajo s seboj vodo, čeprav bomo skušali osnovno oskrbo z vodo urediti na vseh parkirnih površinah tudi organizatorji.

***Slavko Avsenik je bil komponist, ki je s svojo instrumentalno izraznostjo in genialnostjo znal pogledati v srce in občutke zapisati v melodijo. S svojim bratom Vilkom, aranžerjem Avsenikove glasbe, sta pred več kot šestimi desetletji zgradila popolnoma nov glasbeni svet in veljata za nestorja narodno zabavne glasbe. S svojim ansamblom sta tlakovala pot novi glasbeni zvrsti, imenovani narodno zabavna glasba, s katero sta spreminjala podobo evropske popularne glasbe. V Slavkovih več kot tisoč avtorskih skladbah se zrcali narodova dediščina, ki je postala pomemben del slovenske glasbene zakladnice. Prve Avsenikove skladbe so ponarodele že v osemdesetih letih prejšnjega tisočletja. Izviren, dinamičen in značilen stil Slavkovega igranja, v katerega sodi tudi znamenito »tresenje« harmonike, posnemajo deset tisoči ansambli po vsem svetu. Njegova glasba je pred dvema letoma obeleževala 60-letnico obstoja. Ob tem jubileju je bila kot poseben fenomen vpisana med slovensko nesnovno oziroma duhovno kulturno dediščino. Letošnji Festival Avsenik bo namenjen spominu na Slavka Avsenika. Potekal pa bo v pokritem šotoru v Begunjah na Gorenjskem.

Leta 1953 je Slavko Avsenik s svojim bratom Vilkom ustanovil Ansambel bratov Avsenik in velja za najuspešnejšo slovensko glasbeno skupino. Petdeseta leta so zven njunega edinstvenega kvinteta ponesla po vsej Evropi. V šestdesetih letih so Avseniki postali poklicni ansambel, sedemdeseta pa so jih vodila na turneje po ZDA in Kanadi. Od leta 1953, ko je Slavko Avsenik sestavil svojo prvo avtorsko vižo V planinski koči pa do leta 1991, ko je avtorskih skladb nastalo že prek 700, med njimi tudi največkrat izvajana instrumentalna viža vseh časov Na Golici, je Ansambel bratov Avsenik izdal svoje skladbe na več kot 120-ih nosilcih zvoka, od tega je bilo 33 zlatih plošč. Prodanih je več kot 31 milijonov izvodov plošč in kaset, v času delovanja ansambla pa je bilo ustanovljenih več kot 150 klubov ljubiteljev Avsenikove glasbe po celi Evropi. Širina in kakovost Slavkovega umetniškega ustvarjanja v popolnem pomenu besede se je naselila tudi v genih njegovih treh sinov. Slavko Avsenik ml. je skladatelj filmske glasbe, Martin slikar, Gregor Avsenik pa kitarist in avtor skladb, ki s svojimi otroki nadaljuje tudi gostinsko tradicijo restavracije Pri Jožovcu v Begunjah na Gorenjskem, kjer se je rodil Slavko Avsenik. Nadaljevalec Avsenikove glasbe je danes Slavkov vnuk Sašo Avsenik, ki predstavlja tretjo generacijo družine Avsenik. Slavko je za njegov ansambel glasbo ustvarjal do nedavnega.

Kako je Ansambel bratov Avsenik spreminjal glasbeno podobo evropske popularne glasbe

Glasbena pot Ansambla Bratov Avsenik je bila široka avtocesta. Petdeseta leta so zven edinstvenega kvinteta ponesla po vsej Evropi. V šestdesetih letih so se Avseniki odločili za poklicno glasbeno pot. Sedemdeseta pa so jih že vodila čez lužo, na enomesečno turnejo po ZDA in Kanadi. V osemdesetih letih so prve Avsenikove skladbe ponarodele. Čisto zares se je začelo pri Slavkovih rosnih sedmih letih, ko je v dar dobil prvo harmoniko, rabljeno frajtonarico.
1948 -Slavko Avsenik velja za enega najbolj nadarjenih smučarskih skakalcev. Na Bloudkovi 80-metrski skakalnici poleti kar 74 metrov.
1953 – Slavko Avsenik kot harmonikar naredi avdicijo na Radiu Ljubljana, v istem letu z bratom Vilkom ustanovita najprej trio, potem pa Gorenjski kvartet, Slavko pa zloži prvo avtorsko vižo V planinski koči.
1955 – Razširitev instrumentalne zasedbe v kvintet in nastanek male gramofonske plošče za nemško založbo Telefunken s štirimi skladbami med katerimi je tudi Na Golici.
1956 – Velika nemška koncertna direkcija povabi Slavka Avsenika s štirimi nemškimi študenti, s katerimi imajo samo eno vajo, na enomesečno turnejo po Nemčiji in v 30. dneh odigra 60 koncertov v 60. različnih mestih.
1957 – Nastanejo prve, danes že ponarodele, melodije: Večer na Robleku, Rezka, Tam, kjer murke cveto, Na mostu… V Nemčiji izide Avsenikova prva velika plošča. Instrumentalistom se pridruži pevski duet Franc Koren in Danica Filiplič.
1959 – Vrstijo se samostojni koncerti po Evropi, v Jugoslaviji izide prva slovenska velika plošča Tam, kjer murke cveto.
1961 – Na olimpijskem stadionu v Berlinu ansambel igra pred več desettisočglavo množico, začnejo se velike, vnaprej razprodane turneje po Evropi.
1962 – Pojavijo se prvi klubi oboževalcev Avsenikove glasbe, Avseniki prejmejo priznanje Zlata zvezda za 100. posneto skladbo pri založbi Teldec, tovarna glasbil Hohner pa izdela prvo harmoniko po Slavkovih željah.
1964 – Kvintet Slavka Avsenika nastopi na zimskih OI v Innsbrucku in prejme prvo zlato ploščo za milijon prodanih plošč, letno priredijo 150 koncertov, od tega samo 12 doma v Sloveniji.
1967 – Melodije bratov Avsenik priredi in posname Simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča, izide deseta velika Avsenikova plošča, na turnejah pa prevozijo čez 650.000 km.
1971 – Ansambel po turneji po ZDA in Kanadi v Hali Tivoli nastopi na štiritisočem koncertu, posname 25. veliko ploščo, dvojni album Zlati zvoki, za peti milijon prodanih plošč pa prejme diamantno ploščo.
1974 – Za ansamblom je pettisoč nastopov in devet milijonov prodani plošč. Od ansambla se poslovi tenorist Franc Koren, nova člana ob Emi Prodnik pa postaneta Jožica Svete in Alfi Nipič. Helidon izda dvojni album Slovenija, od kod lepote tvoje.
1975 – Ansambel Bratov Avsenik je proglašen za najbolj priljubljen narodno zabavni ansambel nemške televizije, Združenje evropskih diskografskih hiš podeli Slavku Avseniku evropskega glasbenega oskarja za izvirnost, kakovost in priljubljenost skladb, Slavko postane častni občan občine Radovljica in prejme Linhartovo plaketo.
1979 – Slavko Avsenik je uvrščen v leksikografsko publikacijo »Who is who?«, večkrat ves zaslužek od nastopov nameni za dograditev planiške velikanke.
1981 – Za največkrat predvajano Avsenikovo polko Na Golici, prejme Slavko Zlatega leva Radia Luxemburg.
1982 – Emo Prodnik v pevskem tercetu nadomesti Joži Kališnik, novinarji pa izračunajo, da bi s 27 milijonov izvodov Avsenikovih plošč zloženih eno na drugo, dosegli sedemkratno višino Triglava. Prejme medaljo Herman Lons zlato odličje, ki jim ga podeli zahodnonemški minister za kulturo.
1983 – Ob30-letnici Ansambla bratov Avsenik prejmejo red zaslug za narod, srebrno zvezdo.
1985 – S solistično kitaro se očetovemu ansamblu občasno priključi njegov tretji sin Grega Avsenik in posname samostojni dvojni album, ansambel že drugič odide na turnejo po ZDA in Kanadi, tudi doma ima vse več koncertov.
1988 – Po uvrstitvi v prvo knjigo Enciklopedija Slovenije ansambel priredi 35 jubilejnih koncertov po Sloveniji ob svoji 35-letnici. Slavko prenovi Jožovčevo gostilno, ki jo prevzame sin Grega.
1989- Avseniki z razstavo del slikarja Maksima Gasparija odprejo v Begunjah Galerijo Avsenik, ki jo vodi Slavkova žena Brigita. V Evropi je ustanovljen 150. klub prijateljev ansambla. V Sloveniji izide prva laserska plošča Ansambla bratov Avsenik.
1990 – Za zasluge v narodno zabavni glasbi podeli nemško ministrstvo za kulturo Slavku platinasto medaljo, slovenska kasetna produkcija pa ansamblu podeli zlato video kaseto. Zdravniki svetujejo Slavku, da naj zaradi težav s hrbtenico preneha z nastopi.
1991 – Avsenikovih dobrih 700 avtorskih skladb do tega leta izide na več kot 120 nosilcih zvoka, od tega 33 zlatih plošč. Po svetu ima 10.000 posnemovalcev svojega načina igranja, prodanih je več kot 31 milijonov izvodov plošč in kaset, na satelitskem programu prikažejo oddajo z naslovom Obisk pri Slavku Avseniku, ki jo predvaja 20 televizijskih postaj po Evropi.
1992 – Slavko Avsenik ostaja aktiven kot avtor glasbe, vlogo Vilka Ovsenika pa prevzame Slavkov prvi sin Slavko Avsenik ml., s katerim nadaljujeta ustvarjanje glasbe za ansambel Gašperji in duet M4M.
1997 – Tretji sin Grega Avsenik ustanovi svoj ansambel s katerim izda album. Pri Jožovcu zgradi večnamensko dvorano »Pod Avsenikovo marelo«, v katero od blizu in daleč privablja ljubitelje Avsenikove glasbe.
1998 – Ansambel bratov Avsenik prejme častni znak svobode RS za zasluge na področju slovensko zaznamovane množične glasbene kulture doma in po svetu
1999 – Predsednik Republike Slovenije podeli bratoma Avsenik najvišje državno priznanje za zasluge na področju slovensko zaznamovane množične glasbene kulture doma in široko po svetu.
2009 – Svoj ansambel ustanovi Slavkov vnuk Sašo Avsenik, tretja generacija Avsenikov in s tem postane uradni nadaljevalec Avsenikove glasbe.
2012 – Slovenski etnografski muzej Avsenikovo glasbo kot poseben fenomen za zmeraj vpiše med slovensko nesnovno oziroma duhovno, kulturno dediščino.
2013 – Gregor Avsenik prejme najvišje evropsko glasbeno priznanje Oberkrainer Aword za 30-letno delovanje v vlogi glasbenika in organizatorja prireditev.

12 KOMENTARJI

  1. Spoštljiv, občudujoč in hvaležen poklon daleč največjemu slovenskemu glasbeniku, ki je uveljavil slovensko narodno zabavno glasbo doma in v svetu, kjer so ji namenjali ogromne aplavze v največjih koncertnih dvoranah in filharmonijah!

  2. Se ne strinjam.

    Izkazana čast države Slovenije do daleč največjega glasbenika Slovenije vseh časov in Evrope je naš dolg, da se popravi zapostavljen odnos do Avsenikove glasbe v preteklih obdobjih od slovenske oblasti.

    Zakaj pa bi izkazovali čast le politikom, ne pa tudi tistim, ki gradijo slovensko kulturo in njeno uveljavitev doma in v tujini?!

    To je nujen prispevek h graditvi slovenskega skupnega dobrega, ki ga nekateri ne priznavajo, če pri njem sodelujejo tudi tisti, ki niso pravoverni.

    Slovenska kultura je tista, ki povezuje in logično mora povezovati.

  3. Zakaj bi bili tako nezreli in nevoščljivi, če vlada potegne pozitivno potezo?

    Kaj nam pomeni več? Slovensko skupno dobro ali politična korist posameznih skupin? Zaradi svojih gozdnih dreves ne smemo spregledati slovenski zelen skupni gozd.

  4. Po mojem mnenju je poslednje slovo od pokojnega Slavka Avsenika z državniškimi častmi najmanj, kar lahko politika v imenu države Slovenije nakloni družini Avsenik kot izraz hvaležnosti za vse, kar so Avsenikovi sinovi prispevali k pozitivni promociji Slovenije v svetu.

  5. Se strinjam s svitase. Kakršnikoli motivi, v politiki je utelešenja neke plemenitosti in altruizma žal bolj malo za pričakovati, ampak vendarle: če je poteza prava, ne vem, zakaj bi jo kritizirali.

    Slavko Avsenik si ob odhodu s tega sveta pač zasluži častno pozornost in izraze hvaležnosti s strani predstavnikov svoje države in pika. Ti v Begunjah ne zastopajo sebe, svojo politiko in svojo ideologijo, ampak celo nacijo in narod. Poklonili se mu bojo v imenu vseh nas oz. vsaj stotisočev, ki se Avsenikove glasbene veličine zavedajo.

  6. Kdo pravi da je poteza prava?
    Njena lažnost je očitna. Pokop z vojaškimi častmi je tudi po mojem mnenju neumesten. Politika bi si rada prisvojila njegov uspeh in zasluge kot svoje.
    Zasluži si vsekakor vseh 10000 ljudi, ki bodo prišli, ali kolikor jih bo. Ropotanje z državniškimi častmi je pa neumestno.

  7. Sramota za desnico, da se Avsenikovega slovesa v Begunjah ni udeležil noben viden desni politik, levica pa je bila zastopana z najvidnejšimi predstavniki ( Pahor, Židan, Cerar, Berglez).

    Očitno velja domoljubje za desnico le na papirju.

    Avsenik je daleč največ storil za slovensko kulturo in njeno uveljavitev v svetu, vi pa to zaradi svojih sebičnih namenov ignorirate. Sram vas bodi!

    • Nikar se preveč ne razburjajte, g. Svitase.

      Kot gledalcem tv prenosa nam je bilo dano videti tri aktualne politike: Pahorja in Židana med mašo zadušnico, Novakovo pa ob izrekanju sožalja sorodnikom pred Avsenikovo domačijo, če se ne motim. Predsednik Pahor je imel poslovilni govor, kar je razumljivo, saj je vendar šlo za slovo od velikega glasbenika z državniškimi častmi.

      Ne Cerarja ne Brgleza ni bilo videti, čeprav sta morda bila tam. Kdo ve, morda je bil prisoten še kak drug politik, ki ga kamera ni “ujela”?
      Menim, da ob tej priložnosti kamera ni posebej “lovila” obrazov slovenske politike, kar je tudi prav.

    • Daj ne sodi prehitro, na podlagi tega, kar ti servirajo naši mediji. Prihod Cerarja in Brgleza je bil povsem mimobežen, čeprav medijsko poudarjan. Pri Pahorju ( in Židanu) je zgodba druga, ampak je prav tako. Načelno na take dogodke pridejo ljudje na državniških funkcijah ( torej da zastopajo državo in državljane), in ne politiki.

      Ne vem, če res ni bilo nobenega desnega politika. Dvomim, da recimo Peterle in Janša ne gojita odnosa do tega, kar predstavlja Slavko Avsenik. Bi se upal stavit, da ni tako.

  8. Kar je mene zelo zmotilo, je bilo poročanje Dnevnika nacionalke o dogodku. Namreč na veliko poročanje o politikih, Pahorju, Cerarju, Brglezu, o vojaških časteh ob pogrebu. Kot da gre za TV v rokah države in vojske, ne pa javno TV.

    Ob tem, da niti z besedo ali sliko o tem, kdo je dejansko vodil pogreb in da so imeli kot osrednji del slovesnosti pri farnem sv. Urhu pogrebno mašo in niti z besedico, kaj je povedal škof. Ali recimo dr. Ivan Sivec. ( Da niti ne razpravljamo o izrazitem nepoznavalstvu, ko je J.Aščič skupaj s Pahorjem Golici pripisovala himničnost, ki je seveda ni; obenem pa je spregledana izrazita himničnost Slovenije, odkod lepote tvoje)

    Da bi podobno zamolčala v nekajminutnem prispevku ORF ali HTV ali RAI, tudi slovenski studio RAI v Trstu je povsem nepredstavljivo. Tega, da predstavijo zadevo kot da je šlo za ateistični pogreb, pa je bil katoliški kot je katoliško le mogoče biti, tega so sposobni samo naši dediči komunizma v medijih. Bedniki, res!

    Sicer pa pohvala istemu mediju- RTV SLO za večurni prenos in občutene komentarje Rosvite Pesek. To je nasprotno bilo odlično ( vključno s poetično vsebino posnetkov g. Slavka iz sv.Petra nad Begunjami).

  9. Nekoliko sem potolažen, ker sem s dodatni oddaji na 3. programu RTV res videl gospo Ljudmilo Novak.

    Toda, kje so bili drugi, ki se tako širokoustijo z domoljubjem?!

    To ni bila le priložnost, da se izkažemo z domoljubjem in hvaležnostjo do utemeljitelja, očeta slovenske narodno zabavne glasbe ter njene uveljavitve v svetu ter da izkažemo spoštljiv odnos do slovenske kulturne biti.

    To je bil trenutek in dogodek, ki je imel absolutno prednost.

Comments are closed.