Trenutna množična histerija v Franciji in v delu »razvitega« sveta, v zvezi z napadom na uredništvo časopisa v Parizu, in blebetanje o svobodi, ki si je ne dajo vzeti, mi ni prav nič simpatična, nasprotno, vzbuja mi odpor in me plaši. Pa menda ja ni svoboda v tem, da vsevprek žališ in nikogar ne spoštuješ, ne idejnih voditeljev ne simbolov. Občutek imam, da si nihče ne upa reči »bobu bob«, ker, kot vedno, določenim strukturam ustreza ščuvanje množic zoper ali za…, in ta množica brez jasnih argumentov in poznavanja dejanskega stanja naseda ter »protestira«, ne da bi se zavedala, da je v svetu mir vedno bolj ogrožen iz povsem drugih, pomembnejših razlogov in vzrokov.
Strinjam se, da je poboj novinarjev v Parizu grozljivo dejanje in vredno obsojanja. Se pa sprašujem, zakaj je do takšnega sovražnega izpada prišlo, ne samo v Parizu, ampak še mnogo hujših in grozovitejših drugod po svetu, ki pa še zdaleč nimajo takšne medijske »podpore« in angažiranja množic. Si nihče ne upa odkrito zapisati in povedati, da so takšna in podobna dejanja posledica in ne vzrok, da ne rečem storjena iz obupa.
Kdor seje veter, žanje vihar, pravi rek. Se ne zavedamo, da zakon Ljubezni večini religij in tudi profani družbi nalaga vsem, prav vsem, spoštovanje sočloveka, kar vključuje tudi, da sočloveka ne žališ. Trdim, ko sem malo »pobrskal« po spornem časopisu in razmišljal o drugih vzrokih za sovraštvo med ljudmi različnih narodov, idejnih in drugih pogledov na svet ter vrednote, da je strpno sožitje ob razumevanju različnosti in pripravljenosti pomagati v najširšem pomenu besede (gmotno, izobraževalno, tržno, okoljsko, socialno…) možno, če »drugačnega« spoštuješ, ne žališ in si do njega usmiljen. Iz tega razloga mislim, da je histerija v zadevi pobojev v Parizu manipulacija z množico zaradi nespoštovanja in žaljenja drugačnosti in plod neiskrenega odstiranja pravih razlogov za »upor« dela človeštva. Se kdaj vprašamo kje so razlogi za »teroristične« združbe, verske in nacionalne spopade, zahteve po postavitvi kalifatov, rušenja totalitarnih režimov, prikrivanje pobojev, nepomirljivih ideoloških, gospodarskih, ekonomskih in političnih razlik… Ali v malem, zakaj nekdo sme nekaznovano žaliti Mohameda, Kristusa ali polagati brezjanski Materi v naročje podgano, zakuriti križ kot »umetnost« izražanja?
Svet nikoli ne bo idealen, ker tudi mi, ljudje, nismo idealni, lahko pa bi bil boljši in mirnejši, če bi »volivci« s svojimi predstavniki v oblastnih strukturah zahtevali obrzdanje dveh poglavitnih »akterjev« sprožanja nemira in histerije množic.
Pomemben akter nespoštovanja in žaljivosti nasploh in v vsem so mediji, ki niso pripravljeni objektivno, odkrito, resnicoljubno in nepristransko informirati ljudi, ampak jih nemalokrat celo hujskajo, ščuvajo ali celo lažejo. In drugi akter je oblast, ki zaradi sebičnosti, oblastiželjnosti, krivičnosti in odsotnosti usmiljenja ni pripravljena pomagati, drugega ne ovirati ali ga celo zatirati, ampak z njim sodelovati, odkrito izmenjati argumente v dobro »vseh«.
Ta dva »akterja« sta še kako potrebna sedaj tudi pri nas, v naši mladi državi in še neizgrajeni demokraciji. Zakaj sedaj in tudi? Ker smo pred pomembnim odločanjem o zlatem pravilu življenja državljanov v okviru ustvarjenega in volilnem sistemu, ki naj omogoča izbor poslancev po volji ljudstva, da ne bo prišlo v Sloveniji do podobnih »histerij« množice, ko ne bo več možno izigravati naivne volivce z obljubami, novimi obrazi in zadolževanjem bodočih rodov. Takrat se bodo našli razžaljeni in oropani dostojanstva, ki bodo »rušili« medije in lažnivo ter krivično oblast. Tega si ne želim in prosim medije in poslance naj ravnajo modro in v imenu miru.
Kjer ljudje v miru žive, jim rajske ptice žvrgole. (Preg 17,1-28).
Ervin Anton Schwarzbartl, Domžale
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
