Prejeli smo: J. Mussomeli, Totalitarizem in sprava

40
Foto: Mario Plešej
Foto: Mario Plešej

Govor ob odkritju spominske table v čast slovenskim žrtvam vseh totalitarnih režimov, 16. aprila 2014.

16. aprila 1457 pr. n.št. se je egiptovska vojska pod vodstvom faraona Thumose III pri bitki pri Megidu bojevala proti koaliciji upornikov pod poveljem kralja Kadeša. To je prva opisana bitka v vojni zgodovini človeštva. O bitki pred skoraj 3500 leti so pisali le Egipčani, zato ni nobeno presenečenje, da so ti v bitki slavili veličastno zmago. Šele pred kratkim so nova odkritja pokazala, da je bil boj veliko bolj zapleten in manj uspešen, kot pričajo egipčanski zapiski. Kot je nekoč duhovito zapisal Winston Churchill “zgodovinske knjige pišejo zmagovalci”. Vendar menim, da Churchill ni imel popolnoma prav.

V resnici so zgodovinski dogodki bolj zapleteni in manj jasni kot o njih pišejo zgodovinske knjige ali se o njih pogovarjamo ob družinskih mizah. Edino kar se mi zdi, da vem, je, da bolj malo vem; vedno obstajajo nasprotujoče si zgodbe; zgodbe zmagovalcev in zgodbe poražencev. Nobene niso zgodovinska dejstva, vendar vse zaslužijo razmislek in spoštovanje.

Zgodovino sem imel vedno rad, do nje imam spoštljiv odnos, ker vem kako malo v resnici vem. Moje poznavanje antičnega Egipta je skoraj enako nič in skoraj tako malo poznam zgodovino Slovenije. Tudi ameriška zgodovina, za katero mislim, da jo poznam, je včasih bolj zapletena kot smo se učili v šoli. Na primer, čisto vsaka ameriška vojna ima svojo temno stran: polivanje lojalistov s katranom in perjem med revolucijo, grobo ravnanje z ujetniki med državljansko vojno, pohlep imperialistov preoblečen v altruizem med špansko-ameriško vojno, zatiranje govora med prvo svetovno vojno, zaprtje ameriških Japoncev med drugo svetovno vojno, še nedaven napad na Irak. Od blizu smo se celo srečali z etičnim čiščenjem, v primeru Poti solza, v kateri je umrlo preko tisoč miroljubnih predstavnikov plemena Cherokee. Moj prijatelj je nekoč sarkastično pripomnil, da je ameriška demokracija zahtevala veliko žrtev.

Postavlja se logično vprašanja, kako lahko, glede na svoj burno zgodovino, Amerika izraža skrb o slovenski zgodovini? Kljub temu, da je vprašanje očitno, je napačno. Pravo vprašanje je po mojem mnenju ravno obratno. Glede na našo zgodovino, glede na izkušnje, ki smo jih nenehno pridobivali in glede na naš nenehen trud, da bi bili bolj pravičen ter sočuten narod oziroma »boljša skupnost«, kot temu pravi naša Ustava, menim da je pravo vprašanje: kako si drznemomolčati? Kako si drznemo pogledati vstran? Kako si drznemo ne spoštovati in ne počastiti vseh žrtev, krivic tako levih kot desnih režimov.

Po več kot treh letih v tej prečudoviti državi lahko zaključim, da vprašanje sprave ostaja največja prepreka slovenski enotnosti. Vprašanje zaznamuje vsak vidik slovenske politike in gospodarstva ter Sloveniji včasih onemogoča, da sprejme pomembne notranje in zunanje politične odločitve. Preteklosti ne moremo ignorirat, vendar hkrati ne bi smeli v njej živeti. Edini način, da v resnici naredimo korak naprej je, da se ozremo nazaj, preteklost sprejmemo in se z njo pomirimo.

Eden od problemov, če preteklost potlačimo ali popačimo, je, da si jo vsak razlaga po svoje. Vse tiste, ki se z nami ne strinjajo nato demoniziramo in vse tiste, ki se z nami strinjajo slavimo. Številni Slovenci so mi povedali, da so kot otroci večer za večerom za mizo poslušali zgodbe o časti, dobrih namenih in herojih na njihovi strani ter pohlepu, zlobi in nezanesljivosti na drugi strani. A nič ni črno-belo. Talleyrand je nekoč slavno pripomnil, “resnica predobra stvar, da bi jo govorili vsak dan”. To je mogoče dober nasvet za diplomate, vendar slab za zgodovinarje. Zgodovinarji bi morali vedno vztrajati, da je resnica predobra stvar, da je ne bi govorili vsak dan. Mislim, da je imel hindujski pesnik Tagore bolj prav, ko je rekel, “resnica pride kot tiger le do tistih, ki je ne sprejmejo kot prijateljice”.

Pa vendar zgodovina niso zgolj dejstva. Zgodovina ima človeški obraz. Ljudje trpijo na različne načine in ljudje lažejo, tudi sebi, na različne načine. Tudi pri najbolj zoprnem posamezniku se najde nekaj, kar je vredno občudovanja. Tudi v najbolj groznih dogodkih v zgodovini se najde nekaj dobrega na obeh straneh. To ni argument za napačen koncept moralne enakosti, ampak spoznanje, da življenje ni Manicheanova bitka med absolutnim dobrim in absolutnim zlom ter, da moramo večkrat pretehtati kaj je bolj dobro in kaj manj slabo. Ne smemo se bati lastnih napak, niti dobri lastnosti pri tistih, ki so nas jih naučili sovražiti. Danes Američani ne bi odpustili suženjstva in tudi natančno branje zgodovinskih knjig kaže na dejstvo, da so se mnogi na Jugu med vojno borili za stvari, ki niso imele nobene povezave s suženjstvom. Pripravljeni moramo biti sprejeti dobre namene obeh strani. Brez iskrenega sočutja in medsebojnega spoštovanja so vsi napori k spravi zaman.

Kaj verjamemo in kako vidimo zgodovino je večinoma povezano z družino iz katere prihajamo. Fizik Stephen Hawkin je cinično pripomnil, da je edini in najbolj pomemben dejavnik, ki določa ali nekdo pripada neki religiji ali ne, podatek kaj so ali niso verjeli njegovi starši in stari starši. Redki med nami svet vidijo drugače kot ga vidi naša družina. Mišljenje, da se lahko samostojno odločimo v kaj verjamemo, je v resnici iluzija.

Pa vendar je ključ za razumevanje zgodovine pogumno vztrajanje pri spoznavanju resnice, kar pa ni mogoče brez ponižnosti. Vsi smo zmotljivi, vsi delamo napake, ko se trudimo postati takšni kot si želimo biti. Vsi bi morali spoštovati trpljenje drugih in spoštovati odločitve, ki jih moramo sprejemati. Včasih smo tako ujeti v lasten gnev, da ne vidimo človečnosti drugih. Le kombinacija ponižnosti in sočutja nas bo postopoma pripeljala do resnične sprave. Tako kot je dejal eden od slovenskih prijateljev, se bodo rane pričele celiti šele, ko bomo sprejeli vsako izgubljeno življenje kot nacionalno tragedijo; ko se bomo oddolžili sleherni žrtvi z izgradnjo boljše prihodnosti za vse Slovence.

Joseph A. Mussomeli
Veleposlanik Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji


40 KOMENTARJI

  1. Božansko!

    Kako žari iz teh besed ljubezen in dobro, ki bo odpravila zlo in sovraštvo!

    Lepših, bolj vrednotnih želja Slovenci še nismo slišali.

    Po njih se pozna, kdo je naš iskreni in dobri prijatelj.

    Ne pa tisti, ki nam želi slabo, zato ker seje zlo in sovraštvo.

  2. Lep in zelo previden govor.
    Ampak napis na tabli “vseh totalitarnih režimov” je tisti, ki povzroča vročo kri prokomunistom. To jih moti. V tem se prepoznajo da so na napačni strani table.
    In zato je ta tabla za nas ko Mojzesove table. Čakam, da jo bo kdo razbil, sicer. Menda so nekateri že vložili zahtevo za njeno odstranitev.

  3. Nihče izmed tujih držav in tujih diplomatov, doslej še ni izrekel tako spoštljive in plemenite želje slovenski skupnosti kot so to storili Američani preko svojega veleposlanika.

    Hvaležni smo vam!

  4. Spoštovani veleposlanik je pokazal vzgled in dal pristno človečansko noto ob odhodu iz Slovenije. Ob tem zasluži državno priznanje in upam, da bo predsednik Pahor zmogel tako državniško držo in pokazal narodno zavest in pripadnost državi Sloveniji.

  5. mussomeli,

    ko bo ta človek odšel iz slovenije, ga bom močno pogrešal
    človek na mestu.
    z vsem spoštovanjem.

  6. Odličen predlog, da se veleposlaniku Mussomeliju podeli državno odlikovanje!

    Naj se poda ustrezen predlog predsedniku države!

  7. Berem in se postavljam v kožo tistih, ki protestirajo. Res nič takega, da bi lahko argumentirano protestirali in se zgražali nad Američani.

    Mussomeli pogumno priznava napake Američanov, da bi pokazal, da je povsod ob sončni strani tudi senčna stran “zgodbe”.

    Boli lahko samo omenjanje treh totalitarizmov. Če že v Evropi ponekod težko govorijo o treh totilitarizmih – eni izpuščajo fašizem, drugi komunizem – je to še toliko težje pri nas v Sloveniji, kjer je bil komunizem za nekatere “kruh” in religija. Tudi po osamosvojitvi ga v šoli nihče ni opisal takega kot je v resnici bil.

    Še veliko časa bo potrebno, da bodo to nekateri sposobni razumeti in sprejeti.

    • Jože: “Berem in se postavljam v kožo tistih, ki protestirajo. Res nič takega, da bi lahko argumentirano protestirali in se zgražali nad Američani.”
      ==============

      Pa saj se, kot že običajno, ne zgražajo in protestirajo argumentirano.
      Zbodla jih je ugotovitev, da so Slovenci trpeli tudi zaradi komunizma.
      To jih grize.
      Kar pa je normalno, saj so nas 45 let brezprizivno prepričevali, da s(m)o Slovenci živeli v najbolj naprednem in najbolj humanem družbopolitičnem sistemu.
      “Socializem s človeškim obrazom”, ali kako se je že tistemu reklo, potem pa ti Američan postavi sredi Ljubljane tablo na kateri piše, da so Slovenci trpeli tudi zaradi komunizma. Pa celo v zakonodaji je bilo še pred kratkim, da npr. komunisti niso mogli storiti zločinov.

  8. Žal moram priznati, da iz ust slovenskih oblastnikov ni moč prepoznati tako dobrega poznavanja situacije in toliko želje po rešitvi odrinjanih problemov.

    • Ne gre za (ne)poznavanje slovenskih oblastnikov.

      Veliko večino časa na oblasti so tisti z leve politične strani. Za njih ne obstaja nekaj takega kot “žrtve komunističnih zločinov”.

      Brez priznanja tega ni osnovnih pogojev za kakršnokoli t.i. spravo, karkoli naj bi to pomenilo.

      Ravno tako kot se Slovenci nismo sposobno spraviti sami, ravno tako ne moremo izvesti gospodarskih reform sami.

      V prvem primeru nam je pomagal Američan, v drugem, primeru nam bo pomagala bruseljska trojka.

      Mi pa se lahko vprašamo ali smo sploh sposobni imeti svojo državo in z njo sami uspešno upravljati.

  9. Točno Andrej!

    Veleposlanik je dal lekcijo vsem slovenskim politikom kako je potrebno pristopiti k spravi in kako ločiti bistvo od nebistvenega.

  10. Za politike, ki cenijo civilizacijske vrednote, sprava ne predstavlja težavo, ampak svež zrak, ki omogoča zdravo in normalno življenje.

  11. Velik človek je ta Mussomeli prav tako dežela iz katere prihaja! Upam da so to dokončno dojeli vsi sovražniki ZDA ki jih v naši deželi ni malo?!

  12. Pri nas se je tako udomačilo navajanje "pred našim štetjem", da celo prevodi "b.C so vedno pred našim štetjem. V takem članku bi mirno lahko rekli "pred Kristusom"

  13. Pri nas se je tako udomačilo navajanje “pred ali po našem štetju in se to uporablja tudi pri prevodih iz angleščine ”
    “b.C , ali a.C , v Častniku pa bi lahko mirno navajali pred Kristusom. Saj navsezadnje se štetje upurablja po njegovem rojstvu (čeprav z majhno napako)

  14. Peter Pan
    Ker sam zivim v Nemciji in sicer v Berlinu se velikokrat zatekam v tukajsnje knjiznice (univerzitetno) in prebiram originalno arhivsko gradivo. Prav zanimalo me je kaksen materijal obstoja na temo slovenskega domobranstva in belogardizma. Po podatkih univerzitetne knjiznice je nekaj deset tisoc dokumentov iz obdobja 1941 – 1945 kjer so omenjani in Domobranci in Belogardisti in skorajda vedno tudi partizani. Dejstvo je da v vseh teh dokumentih ki nosiho glavo Ministrstvo za informacije, Gestapo, poveljstvo Wafen SS, Poveljstvo Wermacht in Abwer.

    V vseh teh dokumentih so Domobranci in Belogardisti skupaj s svojimi regionalnimi paravojaskimi organizacijami kot so Crna Roka, Vaske Straze itd. klasificirane kakor nemske zavezniske enote na katere se poleg vojske zanasa tudi Gestapo in Abwer. Veliko dokumentov natancno opisuje skupne akcije proti partizanom, proti partizanskim druzinam in simpazizerjem.

    Obstoja cela kopica dokumentov kjer so Belogardisti in Domobranci posiljali porocila o usmrtitvah ujetih ranjenih partizanov ki so podlegli med zaslisevanjem, partizanskih druzin in simpatizerjev. Glavni vir obvescanja o sovraznikih III Reicha so bili duhovniki, ki so zelo dobro sodelovali z nemskimi oblastmi.

    Tega je ogromno in vsem ki mislijo drugace priporocam da zacetek odprejo Wikipedijo in so ogledajo zadevo ter v referencah pridobijo potrebno arhivsko dokumentacijo. Sicer pa je to vse znano tudi tem najbolj zadrtim zagovornikom kolaboracionizma, kajti nihce ni toliko neumen da tega ne ve le da zaradi samih sebe skusajo usiljevati lazi.

    Lahko pa si pogledate tudi najbolj priznano enciklopedijo na svetu – Encyclopaedia Britannica in pa nemsko inacico Bertlesmanova Enciklopedia, tu boste nasli vse na to temo in sicer brez dlake na jeziku, pripravite se na globoko razocaranje.

    Na drugi strani vam bodo isti viri pojasnili vlogo partizanstva in kdo so to bili. Ali veste da je samo 15% partizanov bilo komunistov, ostalo so bili hudo verni in manj verni patrioti in svobodoljubni ljudje. Ti verniki niso verjeli v Cerkev ampak v Boga kar pa je velika razlika, verjeli so v svobodo in neodvisnost.

    Ponovno vas vabim da si ogledate kdo so bili zavezniki in na seznamu zaveznikov – oh glej ga hudica, boste nasli partizane in ne Belogardiste in Domobrance. Partizani so bili zavezniska sila v boju proti nacizmu in domacim izdajalcem. To je zelo, zelo neprijetno za vas ki ste belo pobarvani, ampak zgodovine je ne more spremeniti vas vaski zupnik. Zgodovina je svetovna in je zapisana v vseh knjigah ne glede na to a je vam osebno vsec ali ne.

    Domobranci, Belogardisti in njihove organizacije so javno razglašeni kot domaci izdajalci oz kolaboracionisti nacistične Nemčije med drugo svetovno vojno.

    Dejstvo je da bi po vojnem pravu vsakdo ki se ga okarakterizira kot izdajalca biti ustreljen in se danes izdajstvo (veleizdaja v tem primeru) v vecini drzav nosi smrtno kazen v casu vojne in po njej. V ZDA se danes se izdajstvo v miru (Snowden) kaznuje s smrtno kaznijo.

    Lep pozdrav iz Berlina

    • ..no samo spotoma..ta, ki se pojavlja kot Peter Pan ( poznam osebno ) je udbomafijsko dete, ki dela na udboskih firmah v tujini, kjer se desetleja krade in molze in pere namolzeno iz Slovenije in prej iz eks Sfrj..

      ..in ta nikoli … garant..ne hodi v nemške arhive..

      ….no škoda, da nam ta udbomafiozo, na koncu ni pojasnil, koga so po vojni pobiti pri nas ..izdali..??

      • Ko sem dobil elektronsko sporočilo od Petra Pana, sem res tudi sam pomislil, glej ga udbomafijca, kako perfektno se je vrinil. A žal sem bil premalo skrben, premalo natančen, popustil sem mu, ne da bi se zavedel, kako me zavaja. Žal mi je moje velike napake. Obljubljam, da se ne bo več ponovilo.

    • Brankotu:nihče izmed vernikov ni verjel in ne “verjame v Cerkev”-tega tudi nikomur ni treba-saj jo vidimo in slišimo tukaj med nami-pač pa verujemo ali verjamemo Cerkvi!-dativ!in sicer to,da je resnično,kar nam posreduje,namreč njeno oznanilo Kristusovega Evangelija!
      Pa še:kaj je resnično izdajstvo je zdravemu človeku hitro očitno po sadovih in posledicah dejanj in delovanja vseeno kakšnih organizacij konec koncev:kosti in takšne ali drugačne hude jame molče trobentajo.

      • Že zdrava pamet pravi. Če se pol ljudi odloči za eno stran, pol pa za drugo, pa nobena ni demokratična.

        Kdo je v tem primeru izdajalec?

  15. J.Mussomeli je edini normalni politik v Sloveniji. Ni nobenega politika, ki bi mu segel do kolen. Med “levičarji” pa sploh že 70 let ni nobenega, ki bi mu segel do gležnjev, pa čeprav jim obilno pomagajo mediji, pravosodje. In Mussomeli se ima za ameriškega levičarja.

    • Kako se zgodovina ponavlja. Ena od verzij, od kod prihajamo Slovenci, govori o tem, da bi naj prišli iza Karpatov na območje današnje spodnje Avstrije. Nekje okoli leta 500 bi se naj začelo pokristjanjevanje poganskih Slovanov. Seveda so pri pokristjevanju ( pobijanju tistih Slovanov, ki so se temu upirali), na željo in zaprosilo tiste manjšine Slovanov, ki so se zaljubili v cerkev, zelo intenzivno sodelovali bavarski Germani. Morda se bo kdo spomnil Prešernovega Valjhuna, Kajtimira, Črtomira in prve bratomorne vojne med Slovani ( Slovenci). In kaj so si vzeli v zameno. Več kot tisoč let so nam vladali. In Slovenci so bili zelo srečni, da so lahko bili tlačani. Tudi danes so Slovencem ( na srečo ne vsem ) zelo ljubi tujci. Že trip s trepalnico nekatere Slovence spravlja v ekstazo in pripravljeni so narediti vse za to, da jih tujec lepo pogleda in pohvali njihovo pohlevnost in klečeplaznost.
      In seveda, ker je Slovenec dobrohoten in dobrosrčen, tujcu rad izroči vse, kar mu je ljubo. Saj On bo že znal s tem dobro ravnati. Veliko bolje kot naši otroci, ki so pokvarjeni in hitro zapravljivi. Njih nismo mi vzgajali, ampak oni drugi, ki so pokvarjeni.

      • Seveda ti verjameš tisto, kar paše tebi.

        Cerkev mora biti absolutno negativna, Prešeren je kar zgodovinski vir (kar ni res).

        Tebe pa motijo vsi ti tujci (razen morda Putina in še kakšnih diktatorjev) le zato, ker ne podpirajo komunajzerjev.

Comments are closed.