Po odstopu nadškofov in metropolitov Antona Stresa in Marjan Turnška se je sestala Slovenska škofovska konferenca, ki je tudi izvolila novo vodstvo. Danes so se v SŠK na dogodek odzvali v izjavi, v kateri škofje prepoznavajo zgodovinskost dogodka in govorijo o izzivih, ki naj bi čakali Cerkev na Slovenskem.
Izjava Slovenske škofovske konference
Po včerajšnjem papeževem sprejemu odstopa ljubljanskega nadškofa metropolita in predsednika SŠK msgr. dr. Antona Stresa ter mariborskega nadškofa metropolita in podpredsednika SŠK msgr. dr. Marjana Turnška smo se slovenski škofje zbrali na seji SŠK z namenom, da izvolimo novo vodstvo. Skupaj s škofom Lipovškom, ki je bil izvoljen za podpredsednika, prevzemava to odgovorno nalogo v Cerkvi na Slovenskem.
Najprej se želimo zahvaliti nadškofu Stresu in nadškofu Turnšku za opravljeno delo, ki sta ga opravljala predano in odgovorno. Člani Slovenske škofovske konference nadškofoma na njuni nadaljnji življenjski poti ter pri njunem poslanstvu izrekamo podporo.
V tem zgodovinskem trenutku se slovenski škofje zavedamo, da Cerkev na Slovenskem vstopa v čas prenove, izzivov in novih priložnosti. Pred nami so številna odprta vprašanja, ki bodo zahtevala složno in odgovorno delo vseh slovenskih katoličanov.
Ob tem si želimo, da bi verniki in Cerkev v naši državi še naprej dejavno uživali pravico do verske svobode ter svobodno delovali na področju kulture, dobrodelnosti in izobraževanja. Še posebej smo zaskrbljeni zaradi napovedanega predloga vlade, da obdavči objekte, v katerih se izvaja verska dejavnost in ki bo v primeru uveljavitve prav gotovo pripeljal do omejevanja verske svobode. Slovenski škofje z zaskrbljenostjo spremljamo tudi informacije, da se pripravlja nov zakon o verski svobodi. Prepričani smo, da je obstoječi zakon primeren in da ga večina verskih skupnosti podpira ter da ni nikakršne potrebe po njegovi odpravi.
Pred nami so tudi družbeno-civilni izzivi, ki jih kot Cerkev nosimo skupaj z vsemi Slovenkami in Slovenci. Stopnjevanje krize in naraščajoče število brezposelnih sta zadostna razloga, da na humanitarnem področju nadaljujemo svoje delo. Slovenska karitas in številne druge katoliške dobrodelne organizacije v Sloveniji bodo še naprej pomagale zapostavljenim in odrinjenim na rob družbe, ki živijo v pomanjkanju in v javnosti nimajo glasu. Ob tem izpostavljamo, da Karitas nastopi takrat, ko težave že nastanejo. Predhodno jih lahko preprečimo, če bosta država in civilna družba okrepili pomen družinskega življenja in skrb za najbolj revne, odrinjene in priseljence.
Veliko je pozitivnih področij, ki nas združujejo, zato je pomembno, da jih v teh težkih časih izpostavimo in zavestno opustimo ideološke razprave ter sodobne oblike kulturnega boja. Cerkev je živa po Božji besedi, zakramentih in Kristusovi navzočnosti. On, ki je Cerkev ustanovil, je tudi zagotovil, da bo z nami do konca sveta. S tem upanjem in zaupanjem vstopamo v obdobje novih priložnosti.
slovenski škofje
Po odstopu Antona Stresa prevzeti je administraturo ljubljanske nadškofije prevzel novomeški škof Andrej Glavan, ki je prav tako danes podal izjavo, v kateri izraža začudenje in žalost nad novico o odstopu nadškofov.
Izjava škofa Andreja Glavana
Včerajšnja presenetljiva novica 0 odstopu obeh nadškofov dr. Antona Stresa in dr. Marijana Turnska zelo žalostno odmeva v slovenski cerkveni javnosti, toliko bolj, ker sta dve leti prej odstopila že dva nadškofa: gospoda Lojze Uran in Franc Kramberger. To je velik duhovni pretres za Slovensko Cerkev. Cerkev sicer stoji na trdnem temelju na Kristusu in je bistveno ne more omajati nobena zunanja sila, pa vendar ti dogodki lahko v marsikom zamajejo vero in zaupanje.
V ponedeljek sem se vrnil z veličastnega svetovnega srečanja mladih 5 papežem Frančiškom v Riu de Janeiru, kjer smo doživeli lepoto, mladostno moč Kristusove Cerkve. Srečanje z večmilijonsko množico mladih iz večine svetovnih držav je z mladostno energijo napolnilo duhovne baterije vseh udeležencev. V nas se je utrdila močna vera, da v Cerkvi niso le težave, kot jih zal doživljamo pri nas. V Cerkvi deluje Bozjl Duh. V njej pa se dogajajo tudi take preizkušnje, kot jih doživljamo v nekaterih slovenskih škofijah. To dogajanje je sad nerazumljivega delovanja skrivnost zlih sil, saj ju racionalno težko dojamemo in razumemo.
Zdi se, da je teža krize ,odgovornosti in s tem krivde za katastrofo v mariborski škofiji, ki je zelo kompleksna in zamotana, padlo nepravično le na dve pleči. Včeraj sta oba nadškofa izjavila, da nista največja krivca za finančni polom. Zato je tako odločitev se težje sprejeti. Toda Cerkev je hierarhično zgrajena. Škofje subsidiarno rešujemo mnoge zadeve. Sodelavcem zaupamo in moramo zaupati, saj nismo strokovnjaki za vsa področja. Usodno pa je če se izkaze, da vsi niso vredni zaupanja, ker po cerkveni zakonodaji padejo posledice napačnih in ne dovolj premišljenih odločitev tako duhovnikov kot laikov v glavnem na škofa, ki je za vse vsaj objektivno odgovoren. V tem je veličina, da ne rečem tudi tragika-teže škofovske službe, To breme je toliko težje nositi v časih ekonomskih, finančnih in moralnih kriz.
Občudujem oba nadškofa, da sta pokazala velik in pravi čut do Cerkve in ponižno sprejela sklep iz Rima, čeprav ga težko razumemo. Pokazala sta globoko vero, da Bog lahko tudi to krizo obrne v dobro . Izrazila sta tudi prepričanje, da bo njun odstop, ne glede na krivdo, pomagal k dekontaminaciji Cerkve na Slovenskem in povrnitvi njenega ugleda v širši družbi. Bolijo pa izjave nekaterih nedobronamernih ljudi in celo klerikov, da odstop in opravičilo ne zadoščata, ampak bi mariborska škofija morala vsaj delničarjem škodo tudi povrniti. Kako naj škofija ki je na beraški palici kot se nikdar v zgodovini, karkoli povrne, saj bo ostala celo brez nepremičninskega premoženja, finančnih sredstev pa itak nima kje vzeti.
Odstop ljubljanskega nadškofa dr. Antona Stresa zadeva tudi mene, ki sem zvedel za novice, da bom po želji svetega očeta moral prevzeti administraturo ljubljanske nadškofije le nekaj dni prej. Šele včeraj pa sem dobil tudi dekret 0 imenovanju. Verjetno sem bil imenovan zato, ker razmere nekoliko poznam saj sem bil v Ljubljani pomožni škof, začasni upravitelj in po imenovanju nadškofa Urana tudi generalni vikar. Pa vendar pri mojih letih in pri ne najboljšem zdravstvenem stanju, sem odločitev težko sprejel, ker vem, da ne bo lahko. Zato upam, da bo nadškofija v najkrajšem možnem času dobila nadškofa, ki bo pri polnih močeh in sposoben nositi breme nadškofovstva. Nekoliko pa se bojim, da marsikdo, ki ima darove in vse potrebne sposobnosti, iz strahu zaradi vseh dosedanjih odstopov, ne bo imel poguma sprejeti tega bremena. Zato vabim vse, da veliko molimo za Cerkev na Slovenskem in za nove nadškofe. Vse vernike vabim, da molijo za darove Svetega Duha zlasti za Dar moči, da bodo tisti , ki jih bo Bog po papeževi odločitvi izbral , nesebično pripravljeni sprejeti odgovornost za obe nadškofiji in metropoliji v Cerkvi na Slovenskem. Imam trdno vero, da bo tako v živo obrezana Cerkev pognala z novo močjo novo in rodovitno rast.
Andrej Glavan, škof
S kratko izjavo se je odzval tudi nekdanji ljubljanski nadškof kardinal Franc Rode.
Izjava kardinala Franca Rodeta
V tem trenutku preizkušnje za Cerkev na Slovenskem hočem poudariti svojo zvestobo svetemu očetu z iskrenim sprejemanjem njegove odločitve, hkrati pa izražam svojo bratsko bližino in podporo v molitvi gospodoma nadškofoma Stresu in Turnšku.
V tej zadevi sem storil vse, kar je bilo v moji moči, da bi se našla najbolj primerna rešitev, vendar v zavesti, da je končna odločitev v rokah svetega očeta.
Odhod dveh zglednih pastirjev ne bi smel načeti zaupanja slovenskih vernikov v Cerkev, katere vogelni kamen je Kristus. Kljub našim omejenostim in napakam On ostane zvest svoji Cerkvi in je nezrušljiv temelj naše vere in upanja.
kardinal Franc Rode
