Prejeli smo: Izjava ZZR ob razveljavitvi Zakona o davku na nepremičnine

4

zbor za republiko logoZbor za republiko pozdravlja odločitev Ustavnega sodišča RS o razveljavitvi Zakona o davku na nepremičnine in ugotovitvi ustavne neskladnosti Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Nepremičninski davek kot ga predlagala vlada je bistveno posegel v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine, eno temeljnih človekovih pravic. Glavni razlog protiustavnosti nepremičninskega davka je neustrezno normiranje modelov vrednotenja nepremičnin, ki posameznikom ne omogoča jasnega uvida v njihovo davčno obveznost. Uporaba pavšalne vrednosti nepremičnine, kot dokaznega standarda v postopkih državnih organov (npr. DURS, KPK, organi preiskave in pregona) je v nasprotju z Ustavo RS. Zakonodajalec je z ustavo vezan na spoštovanje načela zakonitosti, ki določa, da morajo biti davčne obveznosti jasno opredeljene z zakonskimi in ne podzakonskimi akti. Poleg načela zakonitosti je Zakon o davku na nepremičnine z različno obravnavo rezidenčnih in nerezidenčnih nepremičnin kršil tudi načelo enakosti pred zakonom. Zaradi vrste očitnih kršitev ustave je Ustavno sodišče sprejelo razumno odločitev in Zakon o davku na nepremičnine v celoti razveljavilo.

Zbor za republiko ob odločitvi Ustavnega sodišča poudarja, da ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do mirnega uživanja svojega premoženja in da je varovanje zasebne lastnine eden najpomembnejših imperativov pravne države. Država bi morala biti pri posegih v zasebno lastnino izjemno previdna in vseskozi upoštevati načelo zakonitosti, javni interes in sorazmernost. Ustavno sodišče se ni opredeljevalo do same ustavne dopustnosti premoženjskega davka, ki temelji na ocenjeni vrednosti, ne pa na dejanskih dohodkih premoženja. Stopnja davka za poslovne nepremičnine v višini 0,75% ali nerezidenčne stanovanjske nepremičnine v višini 0,45% so tako visoke, da jih je mogoče označiti za »zaplembeni« davek, ki izničuje lastninsko pravico. Tak poseg je nedopusten, saj ne omogoča zagotovitve trajnega vira prihodkov države, ker škodi davčnemu viru in ga dolgoročno izničuje. Pri prihodnjem davčnem poseganju v lastninske pravice bi vlada in zakonodajalec morala biti bolj preudarna in prisluhniti glasovom stroke in civilne družbe.
Neuveljavitev nepremičninskega davka ima pomembne javnofinančne posledice. Proračun za leto 2014 je z odločitvijo Ustavnega sodišča dokončno postal nerealen in bo zahteval rebalans. Zbor za republiko opozarja, da je fiskalna politika vlade, ki temelji na neprestanem zviševanju davkov napačna. Bolezen slovenskih javnih financ je javna poraba, ki z 51% BDP bistveno presega javno porabo Sloveniji primerljivih držav kot so npr. Poljska, Češka ali Slovaška.

Namesto razmišljanja o novih davkih, ki bodo nadomestili izpad nepremičninskega davka, bi morali razmisliti o resnem zmanjšanju javne porabe kot edinem gospodarski rasti prijaznem načinu javnofinančnega uravnoteženja. Sedanja vlada tega ni sposobna izvesti. Ker je predsednica vlade Alenka Bratušek na sprejem proračuna in s tem posredno Zakona o davku na nepremičnine v Državnem zboru vezala zaupnico, bi bilo politično omikano, da bi ob nezaupnici Ustavnega sodišča odstopila.

Zbor za republiko
prof.dr. Lovro Šturm


4 KOMENTARJI

  1. Novica o razveljavitvi zakona o davku na nepremičnine je dobra novica. Načelno se moram strinjati, da je davek na nepremičnine, uveden in izpeljan na opredeljenih namenih, potreben. Sedaj veljavni prispevek za urejanje mestnih zemljišč je prav gotovo v tem smislu bolje opredeljen od propadlega davka.
    Koalicija je v svoji populistični maniri novi davek propagirala kot pravično rešitev, ki bo bolj obremenila premožne in manj tiste, ki premoženja nimajo. Zanimivo pa je, da je koalicija obdavčila samo nepremično premoženje. Če bi namreč imela namen obdavčiti premoženje bogatih, potem bi predlagala davek na vsako obliko premoženja, še posebej pa davek na kapital.
    Obdavčitev stanovanj in obdavčitev nepremičnin, ki služijo neki dejavnosti pa ne pomeni obdavčevanje bogatih, pač pa obdavčevanje vseh, ki so zase poskrbeli z delom in živijo na nivoju srednjega razreda evropske družbe.
    Če bi koalicija hotela obdavčiti večino nelegalno in nelegitimno pridobljenega premoženja, bi morala obdavčiti predvsem kapital, ki ga je posameznik pridobil v času tranzicije mimo obdavčene dohodnine.
    To pa pomeni, da bi država morala obdavčiti ves tisti kapital, katerega vrednost posameznik še ni preiskusil na trgu, je pa vrednost kapitala že izkazana v bilancah podjetja, še posebej striktno pa bi država morala obdavčiti tisti kapital, ki je nad višino ustanovnega kapitala bil kadarkoli uporabljen kot zastava za pridobitev kreditov.
    Čeprav obstaja davek na dobiček, je večina porasta kapitala iz komunistov nastalih kapitalistov ostala neobdavčena. Seveda pa tega stranke, ki iz komunistov nastale kapitaliste podpirajo, nočejo vedeti.

  2. Zelo sem vesel da se tako izšlo. Jaz celo trdim da je Gursova evidenca sploh izmišljen register, na katerega državljanom sploh ni potrebno niti ozirati. In celo prav imam.

    Vse od evidence naprej pa je bilo popolnoma zgrešeno. Davek se pač ne uvaja “čez kalkulator”. Samo da je denar pa je ok. Tako ne gre. In vlada je tako zaslepljena od denarja, da ni videla prst pred nosom.
    Če poslušate obrazložitev so praktično vsi pritožniki uspeli na sodišču. Zakon je padel kot je dolg in širok. In z njim predsednica vlade.

  3. Zakon je bil še eno pravno skropucalo, ki je v bistvu omogočalo koruptivno razdeljevanje bremen krize.
    Številne objavljene nelogičnosti sistema dokazujejo prav to!
    Nikjer nisem zasledil, da bi na osnovi tega zakona kakšnemu levemu političnemu priviligirancu odmerili previsok davek! Obratnih primerov pa je bilo objavljenih kar nekaj!
    SEM PA ZA DAVEK NA KAPITAL, KI NI NASTAL IZ PREJEMKOV, OBDAVČENIH Z DOHODNINO!

Comments are closed.