Prejeli smo: Finančna kriza gospodarstva Nadškofije Maribor

Dvorec Betnava

Skupina katoliških izobražencev v Mariboru se je po objavi članka v italijanskem tedniku L’Espresso o dolgovih mariborske nadškofije odločila, da se o zadevi seznani in svoja spoznanja zapiše v krajši izjavi za javnost. K tej sedaj dodaja opis vzrokov finačne krize in nekaj podatkov o obsegu in vrednosti gospodarstva mariborske nadškofije.

Za sedanjo krizo v celoti je značilna pojmovna in vrednostna zmeda o vlogi in poslanstvu ustanov, gospodarstva, države, medijev in politike. Veliko nejasnosti je tudi glede vloge in poslanstva vesoljne Cerkve in krajevnih Cerkva. Ne muči nas le finančna stiska, ampak tudi idejna, družbena in politična protislovja.

Kadar govorimo o krizi gospodarstva mariborske nadškofije je treba strogo ločiti njeno gospodarsko dejavnost od verskega in duhovnnega poslanstva nadškofa, nadškofije kot take in vseh ljudi, ki delujejo v krajevni Cerkvi.

Vodstvi vesoljne Cerkve in mariborske nadškofije sta pristopili k reševanju dolžniške krize odgovorno, kar dokazuje: imenovanje dr. Marjana Turnška za mariborskega nadškofa; Izjava slovenskih škofov, ki so zapisali, da so družbe, povezane z Gospodarsko upravo mariborske nadškofije, prevzemale prevelika tveganja s sredstvi, ki so bila tudi last Cerkve in vernikov; in odločitev nadškofije, da po nasvetu Svetega sedeža najame strokovnjake, ki že vodijo pogovore, pogajanja in drugo, kar vodi k reševanju zatečenega stanja.

Dolžniška kriza mariborske nadškofije je sestavni del globalne krize na idejni, gospodarski, finančni in drugih ravneh. Je pa tudi sestavni del krize sistema Slovenija, ki ga je svetovna kriza povsem razgalila. Več o tem v naši prilogi. Zaradi te stvarne prepletenosti vzrokov in posledic, mariborski izobraženci vabimo duhovnike, vernike, stanovske kolege, slovenske državljane in sploh ljudi dobre volje, da k reševanju krize pristopajo celovito, sine ira et studio – brez jeze in stvarno, verujoči tudi z molitvijo, ker vsi stojimo pred novo globalno stvarnostjo, ki nas presega in jo bomo obvladali le s kakovostno novimi pristopi in vsebinskimi rešitvami. Na ravni krize vrednot, denimo, v gospodarski dejavnosti, se vsi, zlasti pa gospodarstveniki, moramo vprašati in odgovorno odgovoriti, zakaj družbeni nauk Cerkve ni trdno teološko-moralno vodilo v presoji gospodarske dejavnosti kot take? Na ravni krize pojmov in vrednotenja vloge ter poslanstva ustanov v gospodarstvu, državi, medijih in politiki, moramo prav tako stvarno oceniti v kolikšni meri vsakdo deluje strokovno in v duhu nauka Cerkve.

Voditejem gospodarske dejavnosti v mariborski nadškofiji priporočamo, da spregovorijo o nekaterih odprtih vprašanjih. Njihovi javni odgovori bodo veliko pripomogli, da bomo vsi bolj študijsko, zavzeto in s svežim poletom reševali nove svetovne, slovenske in cerkvene izzive, pred katere nas je postavila Božja previdnost.

Mariborske izobražence bi zanimali odgovori na nasledanja vprašanja:

–         Do kakšne mere so se, če so se sploh, pri svojih poslovnih odločitvah ravnali po načelih skrajno liberalne finančne šole, ki je zamišljena za obrambo in zagotavljanje koristi velikih svetovnih finančnih centrov?

–         Ali so pri svojem delu kritično presojali tudi cilje in koristi svetovnih centrov finančne moči?

–         Do kakšne mere so se zavedali, da je nastajajoči slovenski finančni in gospodarski sistem strokovno utemeljen in, ali je vsaj v glavnih obrisih v skladu z družbenim naukom Cerkve?

–         Ker denar nikoli ne izgine, ampak menja lastnika, kam je šel denar, ki manjka in, kdo je obogatel?

Zadovoljivi odgovori bodo vsaj delno razjasnili tudi stanje slovenske gospodarske in finančne krize. Upamo, da bodo odgovori dobra izhodišča, kako naj se škofije, zlasti pa verni podjetniki in poslovneži v prihodnje vključujejo v širše gospodarske dejavnosti.

V tej luči je dolžniška kriza mariborske nadškofije veliki izziv in poziv h kakovostno drugačni prisotnosti kristjanov v slovenski in evropski družbi.

Skupina katoliških izobražencev v Mariboru

Maribor, 10. april 2011

Več: Daljše dopolnilo k izjavi