Nedavno sem po družinski poti izvedel za sestavek, ki ga je v župnijskem glasilu objavil g. Matija Tratnjek, župnik pri sv. Tomažu pri Ormožu. Gre za prodoren in nazoren povzetek položaja, ki je povzročilo ponovno zaprtje Janeza Janše. Gre za prispevek, skratka, ki brez slepomišenja, katerega smo tako vajeni v slovenskih cerkvenih logih, pove kaj je bistveno razkritje tega dogodka: slovenski narod ima tokrat priliko (morda kot še nikoli do sedaj) spoznati, kaj je komunizem in kako nas komunizem še vedno zadeva. Prispevek objavljamo v spodbudo vsem nam laikom in tudi drugim cerkvenim možem, da bi bili zmožni podobno jasne in pogumne besede v teh prelomnih časih.
Ivo Kerže
Matija Tratnjek
Kako dolgo še?
Dogodki prejšnjega tedna me ne puščajo hladnega in mirnega. Ne morem verjeti, da je kaj takšnega v Evropi in Sloveniji v letu 2014 ŠE MOŽNO. Kot študent sem spremljal sojenje na vojaškem sodišču na Roški, zadnja štiri leta sem spremljal tovrstno sojenje pred slovenskim sodiščem.
Vem, da ne gre samo za Janeza Janšo – gre za ZA VSE NAS, DRAGI LJUDJE, ki smo vpeti v gnil gospodarski, bančni, zdravstveni, sodni, volilni… sistem. Prav imajo tisti, ki trdijo, da smo se pred leti osamosvojili od Jugoslaviji, vendar se nismo osvobodili od rdečega komunističnega prekletstva, ki narodu ne dovoli normalnega materialnega in duhovnega razvoja.
Ugotavljam, da smo pred 2. svetovno vojno stopali v korak s sosednjimi narodi, pa nas je rdeči teror za cela desetletja pahnil na težak marš v drugo smer – v diktaturo, množična grobišča, tajne usmrtitve, preverjanja, nacionalizacijo, nenehen nadzor, ustrahovanja… množic in peščico privilegiranih, ki so si pri državnem koritu privoščili nesramno veliko – veliko preveč!
Podredili so si vse pore družbe – vse so imeli pod nadzorom (politiko, sodstvo, vojsko, policijo, gospodarstvo, šolstvo,… – vse!) in odstranili vse (tudi fizično), ki niso trobili v isti rog.
NO, pa smo mislili – ali vsaj upali, da bo z novo – samostojno državo to prekinjeno. Pa ni bilo prekinjeno – samo “sestopili so z oblasti”. Še na dan spuščanja stare zastave je bilo rečeno: “Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan!”
Ja, vi kar sanjajte!
Vi kar delajte novo državo!
Vi kar dvigajte novo zastavo!
Vi si igrajte novo himno!
Vi kar dajte –
mi bomo delali naprej PO STAREM –
tako kot znamo in zmoremo!
To, kar znajo in zmorejo,
NI DEMOKRATIČNO, NI EVROPSKO
– je nadaljevanje diktature, iskanje privilegijev in podrejanje vseh področij družbe za ohranjanje svojih privilegijev!
Če bi želeli red, bi spustili v državo “trojko”, bi odprli vse mape in fascikle ter počistili z vsem, s čimer je potrebno počistiti. Toda ne – tega nočejo, ker vedo, da bi bilo s tem konec privilegijev, ki pijejo kri vsega naroda!!!
Kaj ostane kot druga možnost? Odstraniti tiste, ki se upajo zoperstaviti tej noriji in nadaljevanju rdeče žalosti.
Lahko spoštujem sodstvo? Ne morem!
– Ne morem spoštovati sistema, ki:
1. je kriv za 600 prikritih grobišč in skrbi za molk o storilcih teh krvavih dejanj;
2. je prirejal dachauske in druge montirane sodne procese;
3. je desetletja podpiral neupravičeni nadzor nad svojimi državljani;
4. ne počisti s kršilci človekovih pravic v lastnih sodniških vrstah;
5. podpira poveličevanje diktaturnih simbolov;
6. se ne dotika “svetih krav” in “naših”, ki so zavozili in nas pahnili v smer revščine.
… itd… itd
Pred desetletji so se sredi volilne kampanje z metkom v cevi znebili predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja – dobrega človeka iz Negove.
Smo danes priče ISTEMU SCENARIJU od ISTIH LJUDI?
Ljudje – ne smemo več biti tiho! So krivi samo oni? NE. Ste/smo šli vsi na vse volitve, referendume…?
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
