Prejeli smo: Družina je velika vrednota Cerkve

7

DružinaSlovenska škofovska konferenca (SŠK) se je odzvala vabilu Svetega sedeža na temo vprašalnika o družini, ki sodi v okvir priprave na letošnje izredno zasedanje škofovske sinode v Vatikanu. Tajništvo SŠK je zaradi lažje obdelave podatkov in večjega odziva pripravilo anonimni spletni vprašalnik. K izpolnjevanju je bilo nato povabljenih skupaj preko 4.000 laikov, duhovnikov, redovnic in redovnikov, ki so imeli možnost, da so v obdobju med 10. decembrom 2013 in 6. januarjem 2014 nanj tudi odgovorili. Zaradi preglednejšega dela je bil vprašalnik poslan večinoma v elektronski obliki, v tiskani obliki pa je bil poslan še tistim skupinam, katerih člani so želeli na vprašanja skupno odgovoriti. Z namenom lažjega odgovarjanja so duhovniki, redovniki in drugi pastoralni delavci odgovarjali neposredno na vprašanja, ki smo jih prejeli od Svetega sedeža; drugi pa so odgovarjali na nekoliko prilagojena in teološko manj zahtevna vprašanja. Na vabilo se je odzvalo skupno 1.581 laikov (54%) in 272 (26%) duhovnikov, redovnic, redovnikov in drugih pastoralnih delavcev. Vse odgovore je nato tajništvo SŠK, ob pomoči strokovnih sodelavcev, pregledalo in pripravilo zaključno poročilo, ki je bilo posredovano organizacijskemu odboru letošnje izredne sinode o družini v Vatikanu.

Odgovori na vprašalnik prinašajo pogled vernikov na družino, ki je zelo aktualna tema tako znotraj sodobne družbe kot tudi znotraj Cerkve. Tisto, kar je skozi stoletja veljalo za osnovno družbeno celico, je danes postalo predmet številnih razprav in različnih stališč. Duhovniki, redovnice, redovniki, laiki raznih stanov in poklicev so s sodelovanjem v anketi pokazali, da jim ni vseeno, kakšno podobo bo imela družina v prihodnosti ter kakšno mesto in vlogo bo imela znotraj Cerkve. Iz odgovorov laikov na splošno izhaja, da si družine želijo imeti znotraj Cerkve bolj vidno in prepoznavno vlogo. Pastoralni sodelavci so izrazili posebno potrebo po dodatni formaciji na področju družinske pastorale, več sistematičnosti in metodološko prenovo izobraževalnih in pastoralnih programov. Laiki na splošno ugotavljajo, da zlasti sekularni mediji pogosto vnašajo dezinformacije na teološkem, družinskem in bioetičnem področju, zato katoličani od Cerkve pričakujejo jasne odgovore, kako naj v svojih družinah in svetu živijo svojo vero. V predstavnikih Cerkve želijo zato najti osebe z visoko moralno integriteto, ki bodo za evangelij pričevale najprej z lastnim življenjem ter ga šele nato oznanjevale z besedami.

Iz dobljenih odgovorov izhaja, da je klasična oblika družine še vedno aktualna, saj večina laiških anketirancev živi v takšni družini, obenem pa isti anketiranci ugotavljajo, da se je npr. zunajzakonsko bivanje v zadnjih desetletjih zelo močno razširilo. Ločeni in vnovič poročeni so čedalje bolj prisotna oblika »nove družine« ter predstavljajo pomemben pastoralni izziv. Nekateri se prav zaradi ločitve in ponesrečenega družinskega življenja oddaljijo od cerkvenega občestva, prenehajo s prejemanjem zakramentov, ali pa jih, navkljub nauku Cerkve na tem področju, še naprej prejemajo. O svoji bolečini in pričakovanjih do Cerkve so v vprašalniku spregovorili tudi neplodni pari, starši samohranilci, ovdoveli in drugi. Na vprašanje o istospolnih partnerstvih in pastoralni skrbi zanje, so se anketiranci zavzeli za sprejemanje in spoštovanje istospolno usmerjenih v luči evangelija, obenem pa so v veliki večini primerov menili, da otrok potrebuje očeta in mater za svoj telesni, duševni in duhovni razvoj.

Sodelujoči so kot odgovor na vprašanje: »Kateri kulturni dejavniki ovirajo popoln sprejem cerkvenega nauka o družini?« na prvem mestu navedli liberalizacijo družbe z relativizmom in potrošništvo. Sledili so: mediji, individualizem, »zastarel jezik« in pomanjkanje pričevalcev, neprimerna šolska vzgoja, tolerantno javno mnenje o spolnosti pred zakonom, močna sekularizacija ter hedonistično mišljenje. Na vprašanje: »Ali se vam zdi, da je posredovanje vere v današnjem času zelo zahtevna naloga?« so skoraj brez izjeme odgovorili, da je to v današnji družbi težavno in zahtevno. Hkrati so opozorili na negativno javno podobo Cerkve na Slovenskem, ki je pogostokrat povezana s številnimi negativnimi predsodki in kristjanofobijo v slovenski družbi.

Anketiranci so v svojih odgovorih poudarili velik pomen osebne vere, družinske in skupne molitve, vzgoje in izobraževanja v katoliških ustanovah, druženje v manjših skupinah (molitvene, biblične, izobraževanja za odrasle …) ter uvajanje t. i. nove evangelizacije. Med predlogi za prihodnost dela z družinami so bili najbolj poudarjeni: spodbujanje pastorale mladinskih in zakonskih skupin, priprave mladih staršev na posredovanje vere v družini ter uvajanje katehez za odrasle in zakonce. Po mnenju laikov bi bilo potrebno izpostaviti večji pomen zaroke in kakovostne priprave na zakon ter posvetiti več pozornosti zakonskim skupinam, ločenim in ponovno poročenim ter neplodnim parom.

Slovenski škofje so se tako s pomočjo vprašalnika »iz prve roke« seznanili s stališči številnih slovenskih katoličanov do družine in z njihovimi željami ter pričakovanji. V skladu z naravo vprašalnika odgovori vernikov ne predstavljajo nekakšnega »glasovanja« o cerkvenem učenju, temveč zbiranje legitimnih mnenj in stališč z namenom iskanja novih poti in nove govorice o družini in posredovanju vere v spremenjenih družbenih okoliščinah. S tem namenom je SŠK v zaključno poročilo vključila podrobno sintezo dobljenih odgovorov in ga posredovala Svetemu sedežu.

p. dr. Tadej Strehovec

generalni tajnik SŠK


7 KOMENTARJI

  1. Zanimivo je, da je družina temelj krščanstva in civilizacije.

    Torej je vsak pomislek odveč, zakaj mora tudi današnja družba temeljiti na družini in imeti takšne sisteme, ki v vseh pogledih spodbujajo razvoj družine, ne pa njeno stagnacijo.

  2. To je le leporečenje. Kakšna “analiza” je bila poslana v Vatikan? To nas zanima.

    To kar piše zgoraj se je lahko p. Tadej izmislil.

  3. Hvala p. Strehovcu za jedrnat povzetek. In molimo za škofe, ki bodo jeseni in prihodnje leto iskali odgovore na postavljena vprašanja.
    Odziv laikov je presenetljivo visok. Če je tudi kakovosten, potem pomeni, da se je papež dotaknil problemov, ki jih ljudje občutijo na lastni koži, in da lahko Cerkev le pridobi, kadar posluša. Zanimivo je, da so bili duhovniki in redovniki bistveno manj angažirani. So morda našli druge kanale za posredovanje svojih izkušenj in mnenj?

  4. Iz tega pročila res nismo zvedeli nič takega, česar že prej ne bi vedeli.

    Tista “podrobna sinteza dobljenih odgovorov” pa bo morala ostati v tajnosti?

Comments are closed.