Delovanje Domovinskega društva generala Maistra ima izjemno dragoceno poslanstvo za spodbujanje in razvijanje domoljubne zavesti in poznavanje zgodovinskih mejnikov, ki so privedli do samostojne Slovenije.
Pogosto se v miselnost Slovencev zajeda Ciceronov pregovor: »Domovina je povsod, kjer je človeku dobro«. Žal pa ne moremo biti doma v vseh kulturah. Brez doma in domovine, ki je dom v širšem pogledu, izgubimo svoje osebne korenine. Smo kot ladja brez sidra in nas tokovi raznašajo, da se izgubimo v prostoru in toku časa. Tako izgubimo skupne vrednote, ki nas povezujejo v širšo skupnost. Prav zato je Župančič upravičeno zapisal: »Domovina je ena, nam vsem dodeljena, in eno življenje in ena smrt«.
To je pomembno zlasti zato, ker se meje slovenske države ne pokrivajo z mejami naše domovine. Samo skupen jezik pa za narodovo preživetje ni dovolj.
Mali narod Izraelcev ob uradnem jeziku, zaradi priseljevanja svojih državljanov z vseh koncev sveta, uporablja več pogovornih jezikov, pa to ni ovira za njihovo visoko domoljubno zavest. Povezuje jih skupno kulturno izročilo, iz katerega izhajajo skupne povezovalne vrednote, ki segajo v zgodovinsko izročilo njihovih rodovnih skupnosti izpred dolgih stoletij.
Domoljub general Maister je imel široko osebnostno prostorje. Bil je ponosen vojak, pesnik in vodja, ki je povezoval sposobne ljudi v svojo zmagovito ekipo. Tako je Josip Leskovar, kot načelnik obrambnega odseka, izposloval dovoljenje za razorožitev nemške mestne garde. Vojaško operacijo pa je vodil general Rudolf Maister – Vojanov, ki je povezal, ne glede na politično ali versko usmeritev, vse zavedne Slovence Maribora, pa tudi širše.
General Maister se je kot umetnik-pesnik zavedal, da so za preživetje naroda, ob dobri vojaški organiziranosti, pomembne tudi kultura in skupne povezovalne vrednote. Majhen narod se ne more kosati z velikim narodom po številu vojakov ali proizvedenih količinah materialnih dobrin. To pa ni ovira pri dosežkih majhnega naroda na kulturnem, umetniškem ali filozofsko-družbenem področju, kjer se lahko kosamo tudi z velikimi. Prav kultura in umetnost je tisto področje majhnih narodov, kjer lahko enakovredno sodelujemo v soustvarjanju današnje svetovne globalne družbe. Filozof France Veber je v razpravi o filozofiji malega in velikega naroda poudaril, da je kultura polje, kjer se majhni narodi lahko kosajo z velikimi in zagotovijo svoj obstanek.
Slovenci se moramo aktivno vključiti v skupno soustvarjanje narodov Evrope in prispevati v skupno svetovno zakladnico svoj delež. Zato vprašanja, ki se vedno znova pojavljajo, kot so na primer tisto, ali Slovenija potrebuje dve operni hiši in podobna, ne utrjujejo poti v prihodnost naše domovine. Slovenci smo k svetovni zakladnici znanja in umetnosti že prispevali. Glasbenika Jacobusa Gallusa – Petelina; Tartinija, ki je bil rojen v Piranu; matematika Jurija Vego; Resslov patent ladijskega vijaka; raketnega inženirja Hermana Potočnika; Puha, Perlaha … Prvi dunajski škof je bil Slovenec …
Navedeno je razlog, zakaj potrebujemo Domovinsko društvo generala Maistra. Nujno je tudi zavedanje, kako pomembno je, da imamo svoj dom, domovino, preteklost in prihodnost, se tega veselimo in smo upravičeno ponosni, da smo Slovenci.
Zdravko Luketič
Opomba: Besedilo je dopolnjena različica pozdravnega govora na srečanju Domovinskega društva generala Maistra.
