V društvih TIGR Primorske se zelo obrambno odzivajo na nove pobude v spomin TIGR-a. Deklarativno je sicer odziv pozitiven, po drugi strani pa obstoječe društvo to sprejema z velikimi pridržki, saj grozeče najavljajo, da se bodo odzvali na poskuse prevrednotenja zgodovine ter, kot pravijo, izrabljanje domoljubja v ozke strankarske interese. Obe trditvi sta vredni obravnave. Poglejmo, zakaj gre!
Človek ne živi samo od kruha. Trajno pomirjen sam s sabo je lahko le narod, ki lastno zgodovino pozna, ne da jo prekriva z miti in jo tlači v sarkofag nedotakljivosti zmagovalne strani z različnimi izgovori. Poglejmo te izgovore:
1. Revizija zgodovine naj bi ne bila dovoljena: ni res, drži ravno nasprotno. Zgodovinopisje, če naj bo znanost in poštena stroka, mora že po definiciji biti revizija. Odprta knjiga, stalno dopolnjevana z novimi dokazi in dejstvi, pričevanji in dokumenti. Zagovarjanje nasprotne teze je za zdrav razum žaljivo, za znanost pa povsem nespodobno.
2. Zgodovino zgodovinarjem. Ta teza ni nič manj sporna od prejšnje. Postavlja se namreč vprašanje: čemu in komu naj potem služi zgodovina, če ne utrjevanju splošnega znanja in vedenja. Zgodovinarji naj raziskujejo, narod pa mora biti o raziskavah obveščen in seznanjen z dognanji, če in ko do njih pride. Odgovoren pristop zgodovinske stroke in odgovorno delo medijev sta edini garant, da ne pride do zlorabe zgodovine v politične namene. Pri tem je zelo pomembno vedeti: ena največjih zlorab je pozaba zgodovine.
3. In tretja nesprejemljiva teza je: zgodovina naj bi bila zgodovina zmagovalcev. Tudi to ni res, kajti zgodovina zmagovalcev ni znanost. Je zgolj režimska apologetika, ne zgodovina dejstev in dokumentov, človeških usod in pričevanja žrtev.
Pojmovanje, ki ga zagovarjajo apologeti dosedanjega odnosa do TIGR-a je cepetanje na mestu, kar bo očitno vzrok za nove razprtije. Če bi v znanosti tako razmišljali, bi ljudje še danes verjeli, da je zemlja ploščata, svetili bi si s petrolejkami in uporabljali bi kamena orodja. Žal kamena doba v Sloveniji očitno še kar traja, kajti prestavljanje kamenja na Sabotinu v stilu NAŠ TITO namesto NAŠ TIGR se nadaljuje in celo stopnjuje. Zato apeliramo na TIGR-a Primorske: samo 2 črki zamenjajte in bo pravici in resnici zadoščeno. To bi bil majhen korak za Primorce, bil pa bi velik korak za Slovenijo. Pozivamo vse, da to storimo čim prej, najkasneje pa vsaj za okroglo obletnico, ki bo drugo leto. Leta 2017 bo namreč 90 let od ustanovitve TIGR-a na Nanosu.
A bodimo konkretni. Avtonomnost in neodvisnost nekega društva v odnosu na ZZB naj ne bo hvalisanje o svoji neodvisnosti, nestrankarstvu in še o čem podobnem, pač pa dejanja, ki bodo dokaz, da so tigrovske organizacije končno prenehale kolaborirati z rablji ali z njihovimi potomci, to je s tistimi, ki so TIGR uničevali. Namesto nekaj spomenikov in spominskih plošč, je čas, da se TIGR obeleži v Ljubljani. Predlagamo spomenik Danilu Zelenu in Albertu Rejcu v parku Sveta Evrope pred predsedniško palačo. Namesto spomenika Edvardu Kardelju s »prišvasanimi« proletarci, naj bo na istem mestu spomenik žrtvam obeh Bazoviških procesov, ki povsem neopazne samevajo v pritlehni gomili Ljubljanske univerze. In ne nazadnje ne odlašajmo in ne skrunimo spomenika Braniteljem slovenske zemlje na Cerju s konceptom, ki TIGR minimizira, ne pa promovira! Čim prej in v celoti naj se vsaj dve nadstropji monumentalnega spomenika posvetita TIGR-u in antifašizmu.
TIGR ni samo stvar Primorcev: Danilo Zelen je ustanovil enotno vodstvo TIGR na Slovenskem v »emigraciji«, v Ljubljani – ne na Primorskem.To je delovalo v strogi ilegali dvanajst let, do 13. maja leta 1941. Vse dokler ga ni fašistom izdal ultrakomunist, Kidrič-Beblerjev vojak revolucije Filip Tekavec-Gašper. To se je zgodilo na Mali gori pri Ribnici, torej ne na Primorskem! TIGR pa je segal celo na Hrvaško. V boju proti fašistom pa so s Tigrovci sodelovali tudi Maistrovi borci.
Skratka naziv TIGR Primorske je za TIGR gotovo preozek, TIGR je vseslovenski in TIGR je evropski. Zato člane društva TIGR Primorske, pozivam na sodelovanje v prizadevanju, da antifašizem in TIGR, poleg državnega praznika v Sloveniji, dobita tudi spomenik v EU parlamentu. Namesto tega, da pristajajo na degradacijo TIGR-a na zakotni, lokalni – občinski nivo. Zato tudi od njih pričakujemo pozitivno oceno dejanja nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše, ki je prvi dal TIGR-u nacionalni, državni pomen. Dogaja pa se ravno obratno – nenehno se spotikajo, ob naše omenjanje te izjemno pozitivne poteze iz maja 2005. Res pa je: če pred 11 leti prve državne proslave na Mali gori ne bi bilo, tudi mi za TIGR ne bi vedeli.
Strankarstvo, ki se očita novemu društvu, naj kritiki priznajo najprej pri sebi, enako pa tudi svojo podrejenost ZZB. Že bežen vpogled v vodstveno strukturo obeh organizacij razkrije to podrejenost. Pohvalno je sicer, da pišejo tudi o duhovnikih, ampak to ni noben dokaz nad strankarstva. Predlagam, da društvo TIGR Primorske podobno pozitiven prikaz, kot o izjemnem človeku in duhovniku Virgilu Ščeku, naredi prikaz tudi o Filipu Trčelju, največjem trpinu-mučeniku med Čedermaci tostran Rapalske meje. Skratka, še mnogo je zamolčanega, zato bi potrebovali še več društev, kot le en nov – enoumju »konkurenčni« Domoljubni TIGR-13.maj !
Vili Kovačič,
predsednik društva Domoljubni TIGR-13.maj
