Prejeli smo: Avtizem pred vrati

9

avtizem narascanjeOdprto pismo Republiki Sloveniji ob 2. aprilu, svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu

Nekoč, pred davnimi časi, so bili otroci naše največje bogastvo… Kaj pa danes? So otroci še vedno naše največje bogastvo? Ali imamo še čas za otroka, ko nas potrebuje? Ko je ranjen, bolan? Ko se pojavi avtizem in se razvoj ustavi? Ko obtiči v nekem drugem svetu oropan veselega otroštva? Oropan življenja? Ko nikakor ne zmore spregovoriti besede, pa čeprav je star že osem ali deset let, morda celo več…

Ne, danes otroci niso več naše največje bogastvo. Naučili smo se, kako se lahko kemično zaščitimo pred otroki. In država to preventivo financira. Če pa je kdo površen ali če kemija zataji; če torej ne gre zlepa, je država uzakonila tudi drugo možnost – nerojenega otroka se lahko odstrani tudi zgrda. In tudi splav država financira! Država pa ne financira terapij otrokom z avtizmom. Za avtizem ni denarja… Ne za preiskave, ne za terapije, ne za preventivo. Ne, otroci niso več naše največje bogastvo, sicer bi bil denar tudi ZA otroke!

In koliko je teh otrok, ki potrebujejo pomoč? Danes se rodi že vsak deseti fantek, ki bo čez par let pristal nekje na spektru avtizma. To lahko sklepamo iz krivulje, ki se že dve desetletji strmo dviga in nas opozarja na neznosno lahkost, s katero se zdravstvo loteva problematike avtizma. Marca 2014 so v ZDA objavili podatek za generacijo rojeno v letu 2002 – avtizem so ugotovili že pri 1 od 68 otrok! Ker je avtizem pet krat pogostejši med fantki, to pomeni, da ima avtizem 1 od 41 fantkov in 1 od 204 deklic. Če torej sledimo krivulji v leto 2015, pridemo do grozljivih številk 1 od 10 dečkov in 1 od 50 deklic! To je prava epidemija avtizma! In kaj pravi na to država?

Ko se je pred 25 leti rodila naša država, je iz narodove preteklosti zevala globoka rana več tisoč ljudi, ki so bili po vojni pomorjeni in zmetani v brezna. Takratni predsednik države je nad breznom v Kočevskem Rogu svoj spravni govor oprl na Pridigarja iz Biblije: »Vse ima svoj čas in vsako opravilo ima svojo uro pod nebom! Je čas ljubezni in čas sovraštva, čas vojne in čas miru…« Vse ima svoj čas, dobili smo svojo državo, krivulja naraščanja avtizma pa nam kaže, da se je pred 25 leti po celem svetu začel čas avtizma. »Je čas jokanja …« pravi Pridigar. In danes je za številne družine zaradi avtizma čas žalosti. V narodu se odpira nova globoka rana. Čas avtizma za tisoče otrok! In kaj pravi na to država? Ali se bo oglasil predsednik države? Verjetno ne, saj otroci niso več naše največje bogastvo …

Avtizem sicer res velja za neozdravljivo bolezen, vendar pa je vse več poročil in raziskav o izrednih napredkih posameznih otrok. Ampak potrebna je res intenzivna zgodnja obravnava – potem se lahko nadejamo tudi čudežev. En tak slovenski čudež je mama otroka z avtizmom predstavila na okrogli mizi v Ajdovščini novembra 2014. Vzorce je poslala na analizo v ameriški laboratorij, terapijo pa je svetoval zdravnik iz Avstralije. Bilo je res drago, ampak se je izplačalo – že po enem tednu njen sin ni imel več epileptičnih napadov, ki jih prej z nobenimi zdravili niso mogli ustaviti, simptomi avtizma pa so začeli popuščati.

V Združenju bodi ZDRAV smo med starši otrok z avtizmom opravili anketo o tem, katere terapije so najbolj učinkovite. Rezultati so objavljeni na naši spletni strani (www.avtizem.eu) in pričakovano se je potrdilo, da je izrednega pomena, da je terapevtska obravnava res dovolj zgodnja in pa tudi celostna. In ker bolnim otrokom naš zdravstveni sistem ne omogoča teh terapij, starši iščejo pomoč drugje, tudi v tujini. To pa je zelo velik strošek za družino. Anketa je pokazala, da starši za te terapije v povprečju namenijo 236 € mesečno! In vsi ti starši plačujejo prispevke v zdravstveno blagajno! Za kaj že? Nekaj gnilega je v deželi naši, da zdravstvo obrne hrbet bolnemu otroku, ko bi najbolj potreboval pomoč!

Anketa je tudi pokazala, da starši največ koristnih informacij dobijo na internetu in pri društvih. Letos smo v društvih naredili korak naprej – ustanovili smo Zvezo za avtizem. Da bomo združeni uspešnejši pri zagotavljanju ustrezne družbene odgovornosti do naših otrok. Da bodo otroci spet naše največje bogastvo.

Veš, država, svoj dolg?

Danilo Koren
Združenje bodi ZDRAV

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


9 KOMENTARJI

  1. Ta strma rast avtizma in ADHDja je res skrivnosten fenomen. Seveda ne gre kupiti pseudoznanstvenih kazanj s prstom na primesi v cepivih. Ampak vseeno. Verjetno ne gre samo za občutljivejšo diagnostiko.

    Ne čudim se, da se starši avtističnih otrok pri nas pritožujejo. Podobno kot za ADHD ali Downov sindrom nimamo ne strokovnjakov, ne sodobnih pristopov, ne sredstev kanaliziranih za to. Glavno da je na osnovnih šolah ponujenih po 50 različnih obveznih izbirnih vsebin ali da vidim na sprehodu, da skupinico 12 otrok iz vrtca spremljajo tudi 4 vzgojiteljice naenkrat.

    Potem pa očitamo ZDA ali Avstraliji, kjer je za te otroke ohoho bolje preskrbljeno, kako nehumana kapitalistična družba da so, pri nas pa da cveti socialna država in jo moramo samo varovati.

    Vsaj 30 let zadaj smo na teh področjih. Enega doktorata ni narejenega v vsej slovenski zgodovini na temo ali Downa, ali ADHD, ali avtizma. ( Če bi bil, bi bil pa tako verjetno copy-pastean)

    • najbrž je za porast avtizma vzrok kje drugje, saj je bil thiomersal že pred časom umaknjem iz večine cepiv …

  2. Če je ta krivulja incidence res takšna, potem je nujno raziskati kaj se dogaja. Menda nima smisla čakat na to, da bo incidenca večja od 1/10.
    In razloge za povečanje je veliko lažje najdet kot sam vzrok avtizma. Tudi če ne razumemo bolezni, spremembe incidence ni tako težko raziskat.

  3. Ne vem, pred nekaj dnevi je bilo v neki oddaji rečeno, da so sedaj v svetu pač taki trendi in da naj bi se po njih zgledovali.

    Tako da mene ne čudi med drugim tudi porast gornjih problemov, o katerih govori članek. Sploh pa smo dobili v parlament stranko, ki se zavzema za razvrednotenje vloge očeta in matere, vrednote družine.

    Živimo pač v času, ko je državi glavna skrb rast BDP-ja, političnim strankam pa ohranitev oblasti zaradi skozi nerazrešen zgodovinski konflikt pridobljenih privilegijev.

    • Državi ni glavna rast BDP-ja, ampak dovolj denarja v proračunu.

      Ko sem v Financah bral o ponovni davčni reformi – spet samo višanje davkov. Čisto se jim je utrgalo!

  4. Jaz ne bi zanemaril tudi vpliva psihičnega nasilja na avtizem. Po osamosvojitvi je psihičnega nasilja še več kot ga je bilo prej. Nataliteta je padla za 30%, kar je tudi po mojem mnenju posledica tega.

Comments are closed.