Prejeli smo: Arhivi in pravica do obveščenosti

7

arhivi 2Glede informacij, ki se v zadnjih dneh pojavljajo v javnosti v zvezi z arhivsko komisijo in mano osebno, sporočam, da je moje osebno stališče do arhivskega gradiva, pridobljenega s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin v totalitarnih režimih, slovenski in mednarodni javnosti dobro znano. Več o tem najdete tudi v mojih številnih znanstvenih in strokovnih člankih.

Poudarjam, da sva skupaj z zgodovinarjem dr. Milkom Mikolo kot člana tedanje arhivske komisije julija 2011 posredovala najino načelno stališče, da »… v skladu s konvencijami, deklaracijami in resolucijami Sveta Evrope, Evropskega parlamenta, Evropskega sveta ter stališči Evropske komisije, v skladu s stališči Ustavne komisije RS ter v skladu z obstoječo slovensko zakonodajo, posredujeva načelno stališče do dopisa Arhiva Republike Slovenije 012-1/2010 z dne 21. 06. 2011: Slovenija v tem smislu ni pravna naslednica totalitarnih institucij bivše jugoslovanske države, še najmanj moralna, zato ni razloga za ščitenje akterjev in represivnih institucij prejšnjega režima. Pri dostopu do arhivov gre vedno za vprašanje tehtanja med pravico do obveščenosti javnosti/posameznika in varstvom osebnih podatkov. Pravica javnosti do obveščenosti je v takšnih primerih močnejša kot pravica do zaščite osebnih podatkov članov politične policije/obveščevalne službe totalitarnega režima. Še posebej pa imajo žrtve, ki so trpele, interes za razkritje kršitev človekovih pravic in zadoščenje.«

Menim torej, da je interes javnosti za razkritje delovanja zločinskih organizacij, kot je bila npr. UDBA, ki je sistemsko in sistematično najhuje kršila človekove pravice in temeljne svoboščine, močnejši od pravice do zaščite občutljivih osebnih podatkov uslužbencev in sodelavcev tajne politične policije. Še posebej v postkomunističnih družbah, kakršna je slovenska, je nujnost resnice, pravice in spomina neločljivo povezana s pravico odprtega dostopa do arhivov tajne politične policije.

Sporočam, da arhivska komisija ni razpravljala o spremembah arhivskega zakona. Na seji dne 24. 1. 2014 se je po posredovanju direktorja Arhiva Republike Slovenije opredelila zgolj do predloga trideset dnevnega roka za odgovor arhivske komisije na vlogo o dostopu do arhivskega gradiva, ki vsebuje občutljive osebne podatke, ki so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter se nanašajo na osebe, ki niso bile nosilke javne funkcije. Arhivska komisija je menila, naj se upošteva ZUP, tako kot do sedaj.

S tem v zvezi zavračam kakršne koli izkrivljene interpretacije ali podtikanja.

Dr. Andreja Valič Zver

Foto: Flickr


7 KOMENTARJI

  1. Odlična argumentacija, ko se avtorica sklicuje na našo ustavo in evropske ustavne in druge listine ter mednarodne listine, ki upravičujejo vpogled v arhive totalitarnega režima.

    Takšna celovita in stalno ponavljajoča argumentacija, se je pogrešala n komisiji za človekove pravice.

  2. Ne morem razumeti, zakaj so opozicijske stranke slabo pripravljene, ko gre za pravno, socialno in vrednotno argumentacijo, pri reševanju družbenih vprašanj, ki so tipične za tovrstno argumentacijo.

    In ravno ta argumentacija je najpomembnejša za navadne državljane. In ravna ta najbolj razgali neustrezno delovanje pozicije.

  3. Iz zgornjega prispevka pa ne dobimo jasnega odgovora ali nova sprememba arhivskega zakona otežuje dostop do arhivskih dokumentov ali ne.

    To vprašanje je zelo pomembno, ker obstojajo različna mnenja opozicijskih strank in raziskovalcev do dostopnosti do arhivov po novi zakonski ureditvi.

  4. Seveda otežuje. Saj vidiš da se vsake malo kaj spomnijo kako bi še kje zagrenili kako možnost da bi se stvarem prišlo do dna. Ravno zdaj ko se izteka 75 let bi oni podaljšali samo še malo, na 80. To z osebnimi podatki je seveda megla. Kar enkrat počrnijo ne moreš več ugotavljat a so osebni podatki, al je kaj drugega… Tako da otežuje, jasno. Žalosti pa odnos naše NSi. Zelo tužno.

  5. Kolikor sem spremljal dogajanje je končni rezultat dober, več bo možnosti vpogleda, osebni podatki pa zaščiteni. Pa plus za Nsi, ki ni popustila blago rečeno bizarnim pritiskom SDSa in se izkazala za stranko racionalnih ljudi.

  6. Ne, ni več možnosti vpogleda. Dejansko so zaščiteni tudi sami udbovci, pa neomejen čas preverjanja, preden dokument dobiš ven.

    To je nesprejemljivo.

  7. Mislim, da je bilo zadnje parlamentarno glasovanje NSi, glede odprtosti arhivov, zelo neprimerno !
    Škoda, res škoda.

Comments are closed.