Prejeli smo: Akademsko društvo Pravnik o zadevi Patria

6

akademsko drustvo pravnik logoAkademsko društvo Pravnik poziva Vrhovno sodišče Republike Slovenije, da o zahtevi za varstvo zakonitosti v kazenski zadevi opr. št. II K 2457/2010 z dne 10. 8. 2010 (sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani) v zvezi z zadevo opr. št. II Kp 2457/2010 z dne 21. 3. 2014 (sodba Višjega sodišča v Ljubljani), t. i. zadeva Patria, zaradi jasnih očitkov o grobih kršitvah človekovih pravic obsojencu v sodnem postopku odloči absolutno prednostno in brez nepotrebnega odlašanja.

Kazenskopravna doktrina opredelitve splošnega pojma kaznivega dejanja v izogib ponavljanju zgodovinskih izkušenj zlorab kazenskega prava vzpostavlja hermetično zaprt večstopenjski sodniški silogizem pri presoji posameznih elementov kazenske odgovornosti. Brez ustrezne, s pravno relevantnimi in ustavno nesporno pridobljenimi dokazi, onkraj razumnega dvoma izkazane konkretizacije abstraktnega dejanskega stanu očitanega kaznivega dejanja tako ni mogoče razpravljati niti o protipravnosti izvršitvenega ravnanja, kaj šele o krivdi obdolženca. Vsakršno odlašanje z odločitvijo Vrhovnega sodišča v konkretni zadevi zato predstavlja kršitev ustavnih procesnih jamstev poštenega postopka, ki je zagotovljen tako z Ustavo Republike Slovenije, kot tudi z mednarodnimi pravnimi akti, ki zavezujejo našo državo.

Kljub večplastnosti pravnih vprašanj o kršitvah ustavnih procesnih jamstev, ki se v konkretni zadevi odpirajo, vključno s procesnim vidikom načela zakonitosti v kazenskem pravu, je potrebno pri presoji razlogov za takojšnjo obravnavo in razsodbo v predmetni zadevi vzeti v ozir tudi dejstvo, da se postopek nanaša na zakonitost odvzema osebne svobode, ki je temeljna prvina človekovega dostojanstva. Glede na to osrednjo vrednoto slovenske Ustave mora tudi odločitev Vrhovnega sodišča v konkretni zadevi utrditi prepričanje v nearbitrarnost in nepristranskost sojenja.

Iz ustaljene prakse Ustavnega sodišča izhaja, da se nepristranskost sojenja konča na mejah upravičenega dvoma v objektivnost takšne presoje brez izključnega upoštevanja pravnih kriterijev. Tako ni mogoče spregledati očitne samovolje oziroma arbitrarnosti sodbe, ki nima razumne pravne obrazložitve. Sodbi brez argumentov, ki jih v pravni znanosti in ustavnosodni praksi dopuščajo uveljavljene metode razlage, vključno s prepovedjo analogije oziroma eno od njenih oblik – tavtologije, kot je npr. odsotnost konkretizacije zakonskih znakov kaznivega dejanja in posledična
subsumpcija abstraktnega dejanskega stanu pod abstraktni dejanski stan sam, ni mogoče priznati pravne perfektnosti. Skrajna izostrenost te pravilnosti v konkretni zadevi je toliko pomembnejša za širšo strokovno in laično javnost, ker se odločanje nanaša na opozicijskega voditelja v času predvolilne tekme, katere rezultati v svobodni in demokratični družbi predstavljajo temelj legitimacije vsakršnega oblastnega ravnanja in odločanja v skupnosti. Nedopustno je tudi, da bi predmetni kazenski postopek izkrivljal demokratični proces z nepredstavljivimi škodljivimi posledicami za svobodo volilne pravice.

V Akademskem društvu Pravnik verjamemo, da bo Vrhovno sodišče spričo zahtev ustavnih kavtel v kazenskem postopku v najkrajšem možnem času razsodilo na način, da bo odpravljen sleherni dvom v nepristranskost in nearbitrarnost sojenja.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


6 KOMENTARJI

  1. Spoštljivi poklon pravnikom, ki s tem dokazujejo, da se slovenska skupnost lahko zanese, da bodo vedno varuhi pravičnosti.

  2. To, da se vsak dan oglasi kako novo društvo, eno bolj obskurno od drugega, deluje že nekoliko komično. Čakamo še na mneneje filatelističnih društev in kinoloških zvez Slovenije. Drugače sem pa na RTV Slo prebral tole: “Ob vložitvi obtožnega predloga je spis v zadevi Patria obsegal okrog 12.200 strani, zdaj pa obsega približno 21.700 strani, od tega je okrog 600 strani označenih z oznako zaupno.”
    Me prav zanima, koliko od teh, ki sedaj veselo komentirajo, si je sodni spis dejansko prebralo? Sicer pa v katoliški kulturi itak ni v navadi, da bi posamezniki brali Resnico, tam jim jo vedno sporočij drugi z višjih inštanc.

    • Doctor subtilis,

      Zakaj je potrebno spet zaničljivo o slovenski katoliški kulturi?

      Slovenski katoličani smo v tem trenutku EDINI branilci tradicij in kulture slovenskega naroda. Čeprav bi morale biti tu tudi druge inštitucije, na koncu prave zgodovinske vrednote vodijo naprej le oslabljena Cerkev in nekatera društva.

      In zakaj tako poniževano o tem, da katoliki ne znajo samoiniciativno delovati za Resnico? Ogromno katolikov samoiniciativno izpričuje versko resnico v številnih društvih (kot je to zgornje omenjeno), ogromno edla po župnijah samoiniciativno opravi (od dobrodelnosti, vzgoje, socialne in vzgojne pomoči, narodne osveščenosti itd.) in neformalno organiziranih skupinah. Pogosto tam duhovniški stan daje le duhovno usmeritev, vodijo pa zadeve laiki. In ti laiki ponavadi dobro poznajo Resnico 😉

      Pa lep pozdrav! 🙂

  3. subtilis, ravnokar si povedal, da te boli, ker je več kot očitno, da so opozicijskemu politiku grobo kršene človekove pravice.

    Obtožni predlog ni bil dolg 12.200 strani, ampak je bilo toliko dokumentacije.

    Obtožni predlog in sodbo – ki so jo prebrali, sta oba krajša – in v obeh mora biti povzetek dokazov in sklepov.

    In tukaj se izkaže, da tako oba tožilca kot sodniki, ki so sodili, ne znajo razmišljati logično.

  4. Občutek za vrednotno bit človeka, je najpomembnejši razvojni cilj slovenske skupnosti.

    Glavna ovira so totalitarne kvazivrednote, ki rušijo človekovo dostojantvo in človekove pravice.

    To so totalne kvazivrednote boljševiške revolucije, ki so pomorile in zaprle na milijone ljudi, povzročilo vojno stanje in revolucijo v bivši državi in medvojne in povojne poboje ter totalne kvazivrednote v današnjem času, ki še naprej rušijo osebno dostojanstvo in človekove pravice pri čemer sodeluje tudi pravosodje.

    To se ni zgodilo na Češkem ali Slovaškem, ki nista bili podrejeni Beogradu.

Comments are closed.