Preimenovanje krajevnih imen se ni obneslo

Župnijska cerkev v župniji Št. Peter - Otočec. Slika je simbolična.

Nova komunistična oblast je na Dolenjskem že junija leta 1954  na množičnih zborih volivcev sprejela vrsto predlogov o preimenovanju krajev in naselij. Vse sprejete predloge je potrdil Izvršni svet LRS, sredi julija 1954 pa so sklepe začeli uresničevati z označevanjem na terenu. Tako so Uršna sela preimenovali v Vršna sela, Št. Jošt pri Stopičah v Rakovo, Plemberk v Razglednik, Št. Jurij pri Mirni Peči so preimenovali v Rožnik, Štatenberg pri Trebelnem so spremenili v Raduljo, Rihpovec v Lipovec, Štrauberg pri Trški gori v Veliki vrh na Dolenjskem in Št. Peter v Otočec ob Krki, kar je še danes. Navedene predloge so utemeljili s tem, da stara imena krajev nimajo nič skupnega z novo socialistično družbeno stvarnostjo. Kot da se je življenje in zgodovina po letu 1945 začela pisati povsem na novo!

Foto: Wikipedia