S. Granda: Perverzije slovenske politike

35
2779

Ko je propadal komunizem, delavec ni dvignil roke v njegovo obrambo Foto: STAMarjan Šarec, predsednik slovenske vlade, nas ne neha presenečati. Ni partizanske proslave, očitno zelo uživa v njihovi ikonografiji, ki se je ne bi udeležil in na njej kakšno »spustil«. Zadnja je tista, da jih je za Evropo preveč padlo, zato ne more dopustiti, da bi propadla. Zelo verjetno je ta njegova misel svetovna »pogruntacija«. Glede na okolje, kjer je bila izrečena, lahko domnevamo, da sedaj že partizanom pripisuje, da so se borili za Združeno Evropo. Verjetno je to nadgradnja trditve, da bi bili Slovenci še vedno okupirani in bi na Menini planini še vedno slovenski Štajerci v nemških uniformah preganjali partizane, če nas in Evrope ne bi prav oni osvobodili leta 1945. Kaj sovjeti, kaj Amerikanci, partizani so zavzeli Berlin in na Brandenburška vrata nataknili slovensko zastavo z rdečo zvezdo. Vse ostalo, kar trdijo zgodovinarji, so ponaredbe, revizionizem, bi rekel gospod predsednik.

Konvertiti so vedno skrajneži

Ob predsedniku vlade, ki je utelešenje usmerjenega izobraževanja, so lahko slovenski komunisti, resnično radostni. Lahko se obnašajo tako kot tisti Rom v Škocjanu, ki mi ob vsakem srečanju pripoveduje, kako je njegov zet, ki je »civil«, hujši kurji tat kot celo naselje skupaj. Konvertiti so vedno skrajneži.

Ob sprejemanju zakona, ki naj bi pomagal uničiti katoliško osnovno šolstvo, gospod predsednik odkrito izjavlja, da verjetno ne bo veljal, ker ga bo ustavno sodišče moralo razveljaviti. Ali ni prisegel, da bo spoštoval ustavo? Zakon predlaga vlada pod njegovim vodstvom, torej kot predsednik zavestno deluje protiustavno! Za tak cinizem, še nisem slišal.

Seveda so še hujši lažnivci. Poglejmo samo predlagatelje komuniste, toda oni to zavijajo v najstrožje možno spoštovanje ustave. Sama demokracija in ustavnost sta jih! Počasi nas bo moralo biti takega predsednika vlade strah. Zelo verjetno bo enako ravnal, ko se bodo komunisti znova odločili za množične poboje. Ne misliti, da tega niso sposobni. Che Guevara je bil primer patološkega morilca. Kateri vsi poslanci nosijo majice z njegovo podobo? Celo evropski! Ubijanje nasprotno mislečih, tistih ki dejansko ali bi samo mogli ogrožati njihovo oblast, je temeljna abeceda njihovega vladanja. Lenin jim je tu nesmrtni in nedotakljivi učitelj. Zakon vladanja!

Marjan Šarec ni sposoben trezne presoje o zgodovini

Slovenci takšno ubijanje poznamo že od madžarske boljševiške revolucije, ki je pljusnila tudi v Prekmurje. Ni slučaj, da je Milan Kučan postavil na začetek proslav njihovega komisarja madžarona Vilmoša Tkalca. Težave z kolaboracijo, ki jih ima gospod predsednik slovenske vlade, dokazujejo, da trezne presoje o zgodovini ni sposoben.

Se je kdaj vprašal, zakaj so komunistični partizani 7. februarja 1945 v Porčinju pobili 17 demokratičnih partizanov – osoppovcev, kar je zelo škodovalo beneškim Slovencem? Vodil naj bi jih prednik znanega slovenskega komunističnega politika, ki se je zgražal nad dejstvom, da so nekateri po vojni slabo opravili svoje delo in hkrati razglašal, da je v rudniških jarkih še dovolj prostora? Se mu bo gospod Šarec pridružil, ko bo začel uresničevati svoje napovedi? Ne misliti, da bosta osamljena. Našemljenci na partizanskih proslavah so njihovi največji propagandisti ali bolje zastraševalci slovenske demokracije Da vsi skupaj mislijo skrajno resno, najbolj nedvoumno kaže njihovo oklepanje totalitarnih simbolov, pod katerimi so bili izvršeni povojni poboji. Ni znano, da bi predsednik vlade kdaj izustil zadržke ob njih.

Večina poslancev glasovala proti apetitom katoliške cerkve

Ob glasovanju o zakonu glede financiranja zasebnih osnovnih šol je nadkoalicijski  poslanec odkrito povedal, da gre za glasovanje proti apetitom katoliške cerkve!!!!!!!! Nihče ni protestiral. Pravna država, ki je temelj demokracije, izginja in postaja nedosegljiv cilj.

Perverzij vladne koalicije, čast izjemam, je toliko, da jih ne moremo vseh našteti. Pa vendar! Ali ni skrajno perverzno obiskati sv. Očeta in takoj nato uresničevati načrt, po katerem moramo katoličani zopet postati drugorazredni državljani. Prav zanimivo bo, ko bodo, in to se bo zgodilo kmalu, muslimani ustanavljali svojo šolo. Takrat se bomo čudili vrstam njihovih zagovornikov! Enako bi se zgodilo, če bi hoteli svojo šolo LGB.

Prehajamo v zaključno fazo legalizacije totalitarizma

Nasprotniki državnega (so)financiranja katoliških šol so trdili, da se borijo proti elitizmu. V slovenskem šolstvu obstaja elitizem. Spomnimo se samo dveh gimnazij, ene v Mariboru, druge v Ljubljani! Govorili so tudi, da katoliške šole niso vsem dostopne. Lahko navedejo primer, da je bil nekdo odklonjen, ker ni bil veren? Spomnimo se samo, kako je država financirala nekdanjo visoko politično šolo in komu je bila dostopna! Trdili so, da ne želijo ogrožati katoliškega šolstva, ampak samo zaščititi javno šolstvo. »Če bi bilo samo za pet minut laž prepovedana, bi bilo komunističnih idej konec!« Kot bi poslušal Mladiča pred pobojem Bošnjakov v Srebrenici! Naši komunisti so bili z njim v isti stranki!

Z glasovanjem o financiranju zasebnih osnovnih šol prehajamo v zaključno fazo legalizacije totalitarizma. Slovenija vse bolj zaostaja za svojimi osamosvojitvenimi cilji. Ne potrebujemo sovražnikov, ker imamo znotraj sebe »Slovence« in »katoličane«. Ni slučaj, da nas v Evropi povezujejo z Romunijo in Albanijo. Koliko tehtamo v mednarodnem prostoru, smo se lahko jasno prepričali ob nedavni evropski kadrovski kombinatoriki. Koliko so nas prehiteli samo Hrvati?!!!

35 KOMENTARJI

  1. Trde a odločne besede, ki opredeljujejo način dela in sposobnost razuma malo manj kot polovice poslancev, ki so prišli v tem sklicu v parlament iz Zavoda za poslovanje. To je tako ko hlapec postane gospodar in se izgubi.
    Tudi toliko ne zmorejo razuma, da ob sesutju vlade, ki je v oblasti povsem izgubila kompas, trezno razmislili in spremenili koalicijo. Da se nočejo pogovarjati in da samo lomastijo z denarjem pridnih slovenskih delavcev in državljanov na splošno pa dokazujejo vsak dan. Oholost, domišljavost in nevednost ki jo dokazujejo vsak dan z ropanjem srebrnine.
    Da ropanje je, če pobiraš davke in če sistematično uničuješ razvojne potenciale.
    Tale Šarec je tudi tako nor da niti to ne zna izračunati pri MAGNI, Koliko površine slovenske zemlje je potrebno za eno delovno mesto. Če bi namreč to znal izračunati, bi videl, da s tako proizvodnjo uničite slovensko zemljo in to prav z omejenim strateškim odločanjem. (DELOVNO MESTO / m2 površine za bade majstra preteško !)
    Upajmo, da bo prišlo v letošnjem poletju do vsaj še dveh vročinskih valov, da se take norosti in način razmišljanja čimprej skisajo in dozore.

  2. Vse napisano je res, gospod Granda. Toda, kdo je odgovoren za to stanje?

    Še enkrat, tisti ki so jih izvolili zato, “da ni Janša”. Med njimi tudi mnogi katoličani. Tudi neka manjša desna stranka se je več let trudila v to smer. Rezultati njihovih odločitev in njihovega delovanja so tu. Sedaj jim pa niso všeč.

    Najprej pometimo pred lastnim pragom!

    • Tako je.

      Dr. Granda se izogiba poglobitvi v temeljni problem globoke slovenske krize, ki je dejansko v globokem razkolu slovenskega naroda in države. Ta razkol pa sega tudi globoko v pristno demokratični del slovenskega volilnega telesa. S tem, da nas je del pristno demokratične opozicije Slovenije od osamosvojitve dalje pustil na cedilu. V jedru razkola pristno demokratičnega dela slovenskega volilnega telesa je:

      1. RAZKOL MED SLS in NSi: Razkol med stranko SLS in NSi zaradi pokroviteljsko neutemeljenega očitka stranke NSi stranki SLS o nasledstvu stare SLS od leta 2000 dalje.

      2. POSEBEJ HUD PROBLEM NSi: Ob tem biva znotraj stranke NSi posebej globok problem. Temeljni problem te volilnega telesa te stranke je huda in mnogo-desetletno persistirajoča poškodovanost lastnih (in drugih) volilnih varovancev zaradi dejanj slovenskih prokomunistov vanje. Toda stranka je v temelju problema lastne (in druge) volilne varovance pustila na cedilu, kar je posebej globok problem. Intimni razlog te opustitve je strah, ki prežema jedro vodstva stranke, ki je zato temeljno problemsko opravilno nesposobno. V tej smeri je prišlo v zadnjem desetletju do eskalacije negativne selekcije kadrov vodstva. Nastala je zelo neugodna vodstvena kadrovska pozicija stranke NSi, ki:
      2.1. Po eni strani blokira rešitev temeljnega problema lastnih volilnih varovancev tako, da onemogoča stranke, gibanja in posameznike iz pristno demokratičnega dela opozicije Slovenije.
      2.2. Po drugi strani pa krepi šibke opozicije željne stranke, gibanja in posameznike slovenskega totalitarnega prokomunizma.

      3. POSEBEJ HUD PROBLEM SLS: Ob tem biva znotraj stranke SLS globoka prokomunistično indoktrinacijska napaka. Na hudo notranjo napako kaže ustanovitev kluba Kr.-soc., s čimer zamegljujejo temeljni problem, v katerem so zadnje imenovani del totalnega in oboroženega udara od leta 1941 dalje slovenskih prokomunistov v ta narod.

      4. POSEBEJ HUD PROBLEM »SREDINE«: Pristno demokratični del slovenskega volilnega telesa je ujet v nepravilno strategijo. Nepravilna strategija je v tem, da izogibajoče samo-zanikamo soočenje z dvema temeljnima problemoma globoke slovenske krize. Še posebej radi se stranke, gibanja in posamezniki, ki se radi všečno, a brezvsebinsko, identificirajo kot t.i. »sredina« slovenskega volilnega telesa, z navedeno nepravilno strategijo izogibajo temeljnemu problemu globoke slovenske krize. Po eni strani se namreč dobro zavedajo obstoja očitnega temeljnega problema, to je Velikega razkola slovenskega naroda zaradi rdeče niti več-desetletnega totalnega udara slovenskih prokomunistov vanj. Po drugi strani pa se brezvsebinska gibanja in posamezniki v t.i. »sredini« slovenskega volilnega telesa zatekajo k strategiji izogibanja temeljnemu problemu. S to strategijo se uspešno laže samemu sebi. Laže se sebi in se miži pred svojo odgovornostjo za globoko slovensko krizo. Odgovornost je zaradi nesoočenja s temeljnim problemom slovenskega naroda in države. Tako pride v globini njihovega problema do okvarjene tehtnice, in sicer:
      4.1. na eni strani tehtnice je breme Velikega razkola in več-desetletne rdeče niti opustošenja s strani Vzporedne države slovenskih prokomunistov, pred hudo težo le-tega mižijo z vzvišeno, a brezvsebinsko floskulo, češ da se »mi že ne bomo ukvarjali s preteklostjo«;
      4.2. na drugi strani pa so tehtnico globoke slovenske krize bizarno nesorazmerno posilili tako, da so se pridružili desetletju s sistemsko-strukturnimi zlorabami institucij te države napadanja ene in iste osebe – vodje pristne slovenske opozicije.
      Z navedenim so brezvsebinska gibanja in posamezniki t.i. “sredine” od leta 2013 dalje učinkovito opustošili prav slednjo – pristno demokratično slovensko opozicijo. Posebej hud primer je stranka DLGV, ki je začetkom leta 2013 dalje (in še traja) opustošila zaupanje pristno demokratičnega dela slovenskega volilnega telesa. Posebej hud primer je tudi, kot že zgoraj pod 2., stranka NSi.

      5. HUD PROBLEM SDS: Hud problem stranke SDS in njenega izpostavljenega prvaka, ki se mestoma kot osamelec zoperstavlja totalitarizmu slovenskega prokomunizma, je dvojen:
      5.1. Na eni strani so desetletno neugodne okoliščine sistemsko-strukturnih udarov vanjo. Te okoliščine vsem na očeh vključujejo tako zlorabe s strani institucij zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, kot zlorabe s strani oligopolnega omrežja izrazito državno financiranih medijev, ob podpori strank, gibanj in posameznikov, naklonjenih sistemsko-strukturnemu totalitarizmu slovenskega prokomunizma.
      5.2. Na drugi strani so stranke, gibanja in posamezniki iz pristno demokratičnega dela slovenskega volilnega telesa (kot zgoraj pod 4. in 2.). Tu je kriva vedno ena in ista oseba – vodja pristne demokratične opozicije Slovenije. Slednje je temeljna floskula t.i. »sredine« slovenskega volilnega telesa, ki sega od brezvsebinskih bizarij stranke DLGV do stranke NSi. V tej floskuli so brezvsebinska gibanja in posamezniki t.i. »sredine« tako silovito zakrčeni, da ga ni, ki bi iskreno čestital pravkaršnji veliki (ponovni) zmagovalki SDS za veliko (ponovno) zmago to nedeljo (26. 5. 2019) in za politiko pristnega sodelovanja (s SLS), navkljub hudim desetletnim okoliščinam sistemsko-strukturnih zlorab državnih pooblastil zoper njo in njenega napadanega predsednika. S tem, da je slednji – glede na uradna dejstva – eden največjih slovenskih politikov vseh časov (!).

      • Odlična diagnoza temeljnega problema slovenske »zaciklanosti« v nesposobnost odpraviti temeljni problem (na volitvah »počistiti« z uničevalci slovenskega naroda). Ključna krivda leži na delu demokratičnega pola SLO politike, t. j. na t. i. »demokratični« sredini (NSi, tudi SLS, DLGV), ki priskledniško paktira z postkomunističnim blokom z bedno računico, češ, uničimo Janšo in SDS, pa bomo postali vodilna sila na desnici. Kako mizerno, kako pritlehno, kako bedno izigravanje naivnih, opranoglavih volivcev »desnice«.

        Posebej tragična je zgodba, ki sliši na ime NSi. Čeprav je izvorno nastala prav z namenom končati destruktivno politiko Peterletove predhodnice (SKD), po njeni združitvi z SLS (z namenom, da preprečijo referendumsko zmago večinskega volilnega sistema – le ta bi ravno takšno ribarjenje v kalnem preprečil), je koritarska skupina v vodstvu stranke grdo izigrala dr. Bajukove dobre namere in pristala natanko tam, kot njena propadla predhodnica SKD.

        Seveda murgelsko carstvo zla zvito igra na karto »divide et impera« z vztrajnim ponujanjem drobtinic (predvsem medijskih) kalkulantskim podtaknjencem v tem polu in nepoštena igra se nadaljuje v neskončnost (od Kocbeka, preko Peterleta, do Novakove in Tonina). Mar jim je za Slovenijo, še manj za demokracijo, nič za pravo državo (JJ – politik v zaporu).

        Kaj ostane izvorno demokratičnemu ostanku (SDS)? Vsakokratno ponujanje zavezništva partnerjem, ki ti vedno zabijejo nož v hrbet (preveč jih je bilo, da bi jih naštevali – od Depale vasi, Pucka, do Toninovega tihega paktiranja z LMŠ)? Ne, dokončno je treba reči bobu bob!

        Drugi krivec je (žal) slovenska Cerkev, ki prav nič ne pomaga izvorno demokratični strani z moralno obsodbo zavržnega ravnanja vodstev strank, ki se celo kitijo s krščanskostjo v svojem imenu. Očitno je v RKC podoben problem s paktiranjem dela le-te s prokomunistično kliko na oblasti. Tudi tu je potrebno reči bobu bob, sicer ta igra ne vodi nikamor.

        Resnica v reklu: »ob takšnih »prijateljih« ne potrebuješ sovražnikov«, še kako drži. Izdaja v lastnih vrstah ne omogoča zmage, vodi le v poraz (za porazom). Kam je vse to privedlo, vidimo danes, ko nam pred očmi izginja Slovenija in postajamo vse bolj in bolj nekakšna Jugoslovenija, ki ji vlada krvavo bratstvo jugo in slo mafijcev, potomcev krvnikov slovenskega naroda.

      • 6. ŠESTI HUD PROBLEM: PONAREDITEV POLITIČNEGA PROSTORA (LEVICE-SREDINE-DESNICE) Z »VZPOREDNIM«

        Strategija samo-izogibanja poglobitvi v temeljni problem (zgoraj pod 4. in 2.) je neusahljivi vir zmede veljavnih političnih orientacij. To je pogoj sedanje ponareditve slovenskega političnega prostora z »vzporednim«. Slednje je eden od stebrov obstanka in varstva temeljnega problema, to je vzporedne države.

        Globoka slovenska kriza je namreč vezana na strategijo samo-izogibanja problemu obstoja totalitarne vzporedne države. Slovenska totalitarno vzporedna država je izven-pravna, izven-demokratična, izven-državna, izven-veljavna. Ker je vzporedna veljavni državi Republiki Sloveniji, se političnih orientacij pripadnikov vzporedne države ne da uvrstiti v nobeno – veljavno – vsebino politične levice, sredine ali desnice.

        Navedena strategija po eni strani onemogoča soočenje s temeljnim problemom slovenskega naroda in države. Po drugi strani pa omogoča uspeh brezvsebinski indoktrinaciji s strani mnenjskih voditeljev, ki nas vsebinsko votlo, toda učinkovito, posiljujejo z nepristno »levico-sredino-desnico«. Ker slednja nima vsebine, je ni možno utemeljevati. Tu je vir slovenske politično-orientacijske zmede.

        V jedru oziroma nukleusu te vsebinsko prazne, a učinkovite, indoktrinacije z (ne-veljavno) »levico-sredino-desnico« je večdesetletno napačna sociološka ocenitev SREDINE:

        6.1. Prvič, položaja Edvarda Kocbeka in sotrudnikov (kr. soc.) v medvojnem totalnem udaru kot žrtev. Kocbek ni žrtev. Niti SREDINA.
        6.2. Drugič, položaja Stane Kavčičeve vlade kot liberalcev. Kavčič ni liberalec. Niti SREDINA.

        V tem je središče, jedro oziroma nukleus problema naše večdesetleno napačne ocenitve »levice-sredine-desnice«. Toda prav ta napaka je neusahljivi vir, ki še danes napaja vsebinsko prazno politično orientacijo Slovencev o tem, kaj je t.i. »sredina«. S tem se, še danes (2019 !), torej tudi po 30 letih od ustanovitve Republike Slovenije, učinkovito onemogoča oblikovanje veljavne levice-sredine-desnice. Slednje je posledični steber obstoječe ponareditve političnega prostora z »vzporednim«.

        Ta vsebinsko prazna indoktrinacija je eden od neobhodnih stebrov obstanka in varstva temeljnega problema, to je vzporedne države. Kajti oblikovanje veljavne levice-sredine-desnice bi vodilo v ugotovitev izven-pravnosti, izven-demokratičnosti, izven-veljavnosti »levice« vzporedne države.

        • Točna ugotovitev, gospod Stupica!

          Toda glede vzporedne ali ugrabljene države glave v pesek ne tiščijo samo režimski mediji in stranke, kakršna je NSi, temveč tudi KC in t.i. zmerni desni in sredinski intelektualci.

          Nobenemu izmed njih ne gre za prihodnost države, temveč predvsem za lastno prihodnost. Žalostna je slika slovenske sredine in desnice, če se sploh lahko tako imenuje.

          Dokler v Sloveniji ne bo zdravega sredinskega ali desnega intelektualnega in katoliškega jedra, verjetno ni pričakovati sprememb na bolje.

        • Se strinjam. Vzporedna država ne bi imela nobenih možnosti obstoja, če bi na desnici obstajala pravna, demokratična, državna in veljavna ideja. Dokler pa obstaja samo lajanje zoper vzporedno državo, brez vsega tega, bo vzporedna država še kar veljala. Namreč, vsej tej ne-pravnosti, ne-demokratičnosti, ne-državnosti, ne-veljavnosti je potrebno postaviti pravo in realno nasprotje. Tega pa ni, oziroma tega vsaj jaz ne vidim.

        • Res je, Kocbek ni žrtev, niti tragična osebnost, kot se ga mnogokrat opredeljuje. Nasprotno, bil je ključni predstavnik katoliškega tabora, ki je s svojim prestopom v komunistični klan pravzaprav omogočil komunistično prevaro s PIF in OF. Brez njega (služil je kot figov list za prikritje planirane boljševiške revolucije), partizanstvo ne bi bilo mogoče, česar se je kasneje (v letu 1942) tudi zavedal, a v strahu za lastno življenje ni zmogel poguma za prelom »španovije« s komunisti.

          In posledica? Strahoten povojni obračun s predvojno (resnično) slovensko elito, ki jo je nadomestil novi razred (Djilas) hohštaplerjev, brezdelnežev, avanturistov iz družbenega dna. Brutalen teror te klike je povsem pasiviziral preostanek nekomunističnih intelektualcev, kar je bilo v času režima še nekako opravičljivo, a večina njih (s častnimi izjemami) s to držo tudi v osamosvojeni, »demokratični« Sloveniji, še danes nadaljuje. Natanko po Kocbekovi poti. Ki ne vodi nikamor, bolje rečeno, v brezup.

      • @Tine: »t.i. zmerni desni in sredinski intelektualci«

        Tako je. Poglejmo primer:

        7. SEDMI PROBLEM: INDOKTRINACIJA STRANKE g. POŽARJA, LNBP

        Poglejmo primer nedavne politično orientacijske zmede, ki jo povzroča stranka LNBP potom pronicljivega, toda v temelju problema globoke slovenske krize ne dovolj poglobljenega, mnenjskega voditelja g. Bojana Požarja.

        Že iz 33 suhoparno natipkanih programskih točk LNBP je razvidno, da se stranka v temeljni problem globoke slovenske krize ni poglobila. Mnenjsko-voditeljsko se je hkrati poskrbelo za brezvsebinsko indoktrinacijsko floskulo o stranki LNBP kot »liberalna« in »neideološka«.

        Slednje primeroma s strani g. Aljuša Pertinaša takole: »Lista novinarja @BojanPozar je neideološka t.i. catch-all stranka, ki cilja na zmago na volitvah, ima 33 programskih točk in bo kandidirala z listo, na kateri ne bo nobenega bivšega političnega funkcionarja. Je liberalna in napredna.«

        Z navedenim je osvetljena okoliščina, da je mnenjski voditelj g. Požar z nepoglobljeno stranko LNBP specifičen vir slovenske politično orientacijske zmede. Ob zmedi glede stranke LNBP niti izkušeni analitik, kot je nedvomno novinar Peter Jančič, ni mogel razvrstiti v liberalno skupino brez konfuzije, kar je primeroma razvidno takole:
        7.1. Prvič, v prispevku z dne 3. 3. 2018 z naslovom »Kam spada Bojan Požar?« ga je izkušeni g. Jančič razvrstil »na levo«.
        7.2. Drugič, v predvolilnem prispevku z dne 4. 5. 2018 z naslovom »25 list, namesto Jankovića Socialistična partija, požar povsod« pa je izkušeni g. Jančič (sicer tudi g. Jančič brez pristnih parametrov) razvrstil stranko g. Požarja v »liberalno sredinsko skupino«, skupaj s SMC, SAB, DD, GAS in AČZL.

        Specifična v luči temeljnega problema globoke slovenske krize je lahko okoliščina, ki izhaja iz nadaljnjega dela mnenja (zgoraj) g. Pertinača, češ da naj na listi stranke LBP ne bi bilo »nobenega bivšega političnega funkcionarja«. Kajti g. Požar ima določeno politično kariero, primer je predsednik občinske konference ZSMS Maribor-Rotovž leta 1982, kar je razvidno iz fotografije, dostopne na spletni strani Večer. Nadalje se navedba »Bojan Požar« nahaja tudi v točki 37. Maribor-Tabor Pregleda članov CK ZKS in CK ZKJ, funkcionarjev predsedstva CK ZKS ter strokovno-političnih delavcev CK ZKS, ki se bodo udeležili programsko-volilnih sej občinskih konferenc Zveze komunistov Slovenije 9. 2. 1988, ki je del dokumenta, objavljenega na spletni strani Državnega zbora Republike Slovenije. Okoliščine stranka LNBP ni pojasnila.

        Zato je v pristni analizi temeljnega problema globoke slovenkse krize treba, ob primeroma osvetljenih okoliščinah g. Požarja in stranke LNBP, ko ugotovimo relevantno okoliščino o prokomunizmu, kajti prokomunizem je stran od pristnega liberalizma, razvrstiti stranko stran od kakršnekoli »liberalno sredinske skupine«.

      • @Zdravko: »Se strinjam. Vzporedna država ne bi imela nobenih možnosti obstoja, če bi na desnici obstajala pravna, demokratična, državna in veljavna ideja. Dokler pa obstaja samo lajanje zoper vzporedno državo, brez vsega tega, bo vzporedna država še kar veljala. Namreč, vsej tej ne-pravnosti, ne-demokratičnosti, ne-državnosti, ne-veljavnosti je potrebno postaviti pravo in realno nasprotje. Tega pa ni, oziroma tega vsaj jaz ne vidim.«

        Ni res, da ni videti temeljno veljavne ideje.

        8. ZELO HUD PROBLEM: TEMELJNA IDEJA

        Temeljna ideja je Veliko poenotenje slovenskega naroda in države.

        Ta temeljna ideja je ČISTA SREDINA političnih orientacij slovenskega naroda in države. Skladno z vrhovnim temeljem vrednot slovenskega naroda in države. Vrhovni temelj vrednot slovenskega naroda in države je poenoteno vpisan v Ustavi Republike Slovenije in Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (TUL).

        V luči temeljnega problema – vzporedne totalitarne države – je temeljni cilj Veliko poenotenje zoper totalitarni slovenski prokomunizem, kar je skladno s temeljnim merilom vrednot, in sicer takole:

        8.1. Prvič: slovenska država je utemeljena v duhu treh stebrov evropske civilizacije, ki so pravna država z izonomijo, človekove pravice in demokracija z delitvijo oblasti.

        8.2. Drugič: v soočanju z globoko slovensko krizo je poenoteno, da je treba več desetletni in persistirajoči totalni udar slovenskih prokomunistov v ta narod zavreči. Slovenski totalitarni prokomunizem in Vzporedna država slovenskih prokomunistov nimata mesta v slovenskem narodu in državi. Treba ju je preprečiti.

        8.3. Tretjič – TEMELJNI CILJ: Slednje, torej zavrženje in preprečitev, je utemeljeno kot dejstvo in temeljni cilj slovenskega naroda in države. In sicer »ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in se v njej hudo kršijo človekove pravice [zaradi česar] za Republiko Slovenijo preneha veljati ustava SFRJ« (cit. po tretji uvodni izjavi in 2. odstavka I. razdelka TUL).

        Ob tem dejstvu je »TEMELJNI CILJ, preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema [slovenskih prokomunistov, saj so bili] pripravljeni uveljavljati svojo oblast tudi z nasiljem, z zlorabami prava v kazenskih postopkih in s sistemskostrukturnim grobim kršenjem človekovih pravic« (cit. primerjaj s točko 17 obrazložitve ustavne odločbe U-I-109/10-11).

        • Problem vidim v tem poenotenju na podlagi Ustave in Temeljne ustavne listine. Nemogoče je postavo realizirati brez nekega višjega cilja. Nemogoče je realizirati pravno državo, človekove pravice in delitev oblasti brez dejanskega vladarja, oziroma brez oblike vladavine kot je republika oz. monarhija.
          Samo država s svojimi strukturami je premalo. Zato menim, da je demokracija kot jo vztrajno predlaga desnica povsem neuresničljiva. Gre za neko obliko anarhične demokracije (desni boljševizem), ki preprosto ne more delovati. Rabimo resnično republiko, če že ne zmoremo sebi ustoličiti kralja. Ali pa priključitev neki drugi normalno delujoči državi, kar se zdi izključeno. Demokracija, kot jo skušamo uveljaviti je brez temelja. Mobilizirati volilce, da bodo glasovali kot vojaški stroj ni možno. In celo če bi se zgodilo, bi bila takšna zmaga zelo kratkotrajna.
          Skratka, Slovenije ne moremo imeti z Ustavo v roki, ampak z ljudmi na položajih s primernimi pristojnostmi. Ne pa da se norčujemo, da se predsednik države udeležuje pasjih procesij.

          • Države z ustaljeno demokracijo zelo dobro delujejo. Tam je najvišja življenjska raven na svetu. Ne samo materialna. Tudi Švica, ki ima zelo šibko oblast, zelo dobro deluje. O vsem se demokratično odločajo in jim nič ne manjka.

            Kot običajno, vas tudi tokrat stvarnost demantira.

          • »Problem vidim v tem poenotenju na podlagi Ustave in Temeljne ustavne listine.[…].«

            Najprej, t.j. v predhodnem mnenju, niste videli temeljno veljavne ideje, čeprav ta je, in sicer je temeljno veljavna ideja Veliko poenotenje.

            Nato se, t.j. v tem mnenju, osvetljuje še vaša temeljna ideja. Vaša temeljna ideja se kaže kot veliko nasprotovanje poenotenju slovenskega »na podlagi Ustave in Temeljne ustavne listine«. Temu poenotenju v svojem jedru nasprotujete – ne želite poenotene Ustave in Temeljne ustavne listine. To veliko nasprotovanje je neusahljivi vir obratnih idej in procesa. In sicer idej in procesa Velikega razkola oziroma shize slovenskega naroda in države.

          • Ne vidim možnosti v poenotenju po zakonu. Lahko se vsi strinjamo z Ustavo, toda da bi jo uveljavili je potrebno več od tega. Zakonov se ne da uveljaviti tako, da vsi vpijemo kaj piše.
            Na primer, ne moremo se poenotiti, da smo si izborili neodvisnost, ampak se temu izogibamo in slavimo zdaj državnost, zdaj samostojnost.

      • @Zdravko: »Problem vidim v tem poenotenju na podlagi Ustave in Temeljne ustavne listine. […] Ne vidim možnosti v poenotenju po zakonu […].«

        9. PROBLEM: ENAKOST PO ZAKONU SE ŽE ODPRAVLJA

        Veliko nasprotovanje poenotenju »na podlagi Ustave in Temeljne ustavne listine« in »poenotenju po zakonu« je neusahljivi vir idej in procesa Velikega razkola oziroma shize slovenskega naroda in države. S temi se poenotenje slovenskega naroda in države odpravlja.

        Nasprotovanje »poenotenju po zakonu« odpravlja čisto bit vladavine naše države. V samem jedru naše države je namreč koncept vladavine naše svobode (libertas). V biti koncepta vladavine svobode pa je prav mehanizem izonomije (enakost pred zakonom). Izonomija (enakost pred zakonom) znotraj vladavine naše svobode je edini vpliv, ki omogoča eskalacijo individualnih energij, ki jo država slovenskega naroda potrebuje za vnovično učinkovitost. Kajti, »za dežele, ki se žele vzdigniti ali najti bogastvo, ki so ga izgubile, je edini vpliv, ki individualne energije vodi k cilju, vladavina svobode.« (cit. je prevod po: Friderich August von Hayek, The Political Ideal of the Rule of Law, 1955).

        Tu je čisti nukleus, bit učinkovitosti slovenskega naroda in države, ki se ga z navedenim velikim nasprotovanjem »poenotenju po zakonu« odpravlja.

        Ta bit učinkovitosti naše države, torej izonomija (enakost pred zakonom), je v Sloveniji stvarno odpravljena. Stvarno je odpravljena ob desetletju sistemsko-strukturne sinergije izven-zakonitih udarov oseb z javnimi pooblastili izvršilne, sodne in zakonodajne veje oblasti, s supportom državno financiranega medijskega aparata v eno in isto, in sicer v pristno demokratično stranko SDS in njihovega izpostavljenega voditelja, ki se mestoma kot osamelec zoperstavljajo aktivnostim slovenskih prokomunistov.

        Z navedenim se v stvarnosti učinkovito po eni strani odpravlja vladavino svobode Republike Slovenije, po drugi strani pa se vzpostavlja ANTIPOD tej vladavini svobode, to je vzporedno totalitarno državo.

  3. Tako je, kriva je tudi Cerkev, ker je bila tako zdrizasto izmuzljiva glede klene besede pred volitvami, tako enaka današnjemu skrivaštvu pedofilije, tako garciozno plesoča na parketu prijsteljstva z vsakim hudičem – samo da ima vlado. Ko bi vsaj EN škof rekel svoje OSEBNO mnenje, da bo volil desnico!! NIČ, nobenega zgleda vernemu občinstvu. Paroh pa je glasno oznanil svoj glas za Jankovića – in južno ljudstvo ga je sledilo.

    Posledice smo mnogi napovedovali leta in mesece vnaprej. A vse verno ljudstvo je storilo enako, kot že 80 let, ko na tak ali drugačen način ustoličuje komunizem.

    Kaj danes pravijo domoljubni Slovenci, ko slišijo za belokranjske jamrarije glede migrantov? “Ko jih j..e, Belokranjce!! Niso prišli na shod, ograjo hočejo podreti – KJJ!”. Še župan Kostela, Crnkovič (Patrija) zahteva mejo brez žice/ograje, pa smo ga imeli za “desnega”.

    Kdo nas torej j..e?

    Kristjan Šarec in sami sebe.

  4. Strinjam se z avtorjem in komentatorji. Je pa zelo zanimivo, da so vsi prejšnji slovenski premieri in tudi sedanji zelo hitro šli obiskat papeža v Vatikan, kjer so verjetno dobili spodbudo za nadaljevanje svojih odnosov do kristjanov doma. Zelo zanimivo in poučno je bilo tudi gledati video ob sprejemu predsednika Trumpa pri papežu. Frančišek je bil silno resen, namrščen in vidno slabe volje. Ob Šarčevem obisku pa je bil nasmejan in vesel svojega somišljenika, vsi prisotni so se dobrovoljno hahljali in veselo blagrovali novi zakon in najnovejši ponižujoči odnos slovenskih oblasti do kristjanov. Izgleda, da smo si vsi edini, da je treba krščanstvo iztrebiti in slovensko prebivalstvo zamenjati s pravovernimi muslimanskimi ali ateističnimi prebivalci

  5. Ubogi nedorasel igralec,
    v sceno dvignjeni parlamentarec,
    se mora držat scenarja,
    sicer izgubi politično vlogo,
    ostane brez opranga dnarja,
    saj nanj takih glav čaka še mnogo.

  6. Dr. Ichak Adizes, vodilni strokovnjak za vodenje sprememb v svetu, pravi takole: “Podpiram težnjo, da iščeš ljudi, ki mislijo drugače. Od takih se lahko česa naučimo. Sam namreč vsega ne moreš vedeti. To nam dokazuje vsakodnevno življenje. Če bi nam sodelavec, ki smo ga prosili, da nam pomaga, odgovoril: Da, prav imaš, nam to prav nič ne pomaga. V pomoč pa nam je, če nas sodelavec vpraša: Si pomislil na to, si naredil že to? Različni smo si med seboj, in če to različnost povežemo, če sodelu-jemo, je šele zares dobro. Ljudje, ki vidijo daleč, ne vidijo podrobnosti, in naspro-tno. Zato je najbolje, da različni ljudje delajo skupaj.”
    Je treba še kaj dodati tej “formuli” za napredek v vseh vrstah človkove ustvarjalnosti.

  7. Trenutno me je kar malo strah prihodnosti, ne moje ampak za mlajšo generacijo, ki očitno ne razume in verjame, kam nas taki neumneži s Šarcem na čelu lahko pripeljejo. Ne vem, kje se bodo trenutni oblastniki ustavili. Levica si želi ukinitev koncesionarjev v zdravstvu, v vrtcih in verjetno na koncu še vsega kar diši po osebni svobodi in incijativi (podjetniki). Ne morem razumeti anemičnost državljanov, da ne vidijo, da jim pred očmi razgrajujejo pravno državo in njihovo osebno svobodo. Morda so prepričani, da se kaj takega ne more zgoditi. Ne vedo, da je pod takimi bedaki in pokvarjneci možno vse, samo, da obdržijo oblast. Od vsega jim je najbolj pomembna ideologija s katero rušijo pravne temelje naša Slovenije. Sprašujem, kako to norost ustavi. Ni dovolj samo zamahniti z roko in se jeziti “češ kaj delajo bedaki”. Že dolgo ni več smešno ampak že kar nevarno.

  8. Perfektno, mojster Granda.
    Le zakaj ne omenite Jurija ali ne vem katerega Franka pa ne vem, saj je bilo že objavljeno kdo je zaradi tistega masakra belih Partizanov pobegnil v FLRJ in tukaj v miru živel in imel otroke in tako dalje…

    Zakaj Šarac časti zločin?
    Morda ve njegova družina, ki ga je vzgajala, pa domači župnik, ki ga je odraščal v Krščanstvu, točno v tistem Krščanstvu soljudi, Kristjanov, ki so bili načrtne genocidne tarče boljševiškega razrednega boja, torej terorizma in zmasakrirane žrtve splanirane poti v totalitarizem rdečih Norcev 1941 ?
    Se jih tako boji, našemljenih debelih vampastih ,kakor, Partizanov, da se jim klanja in jih časti, da ima mir v duši?
    Popolnoma je zgrešil pot.
    Šarec, Kučanov posvečeni maziljenec, popolnoma si zgrešil pot!
    Tvoj dušni pastir pa nima poguma, da bi to povedal – še vedno ti daje šanso in še bereš Božja besedila?

    ALI PA JE POT ZGREŠIL TUDI ON, DUŠNI PASTIR – tega Reporter ne pove ?

  9. Od Staneta Grande tule stevilne komentatorji zahtevajo, naj napada zaveznike namesto nasprotnikov. Nikar levice, pac pa desnico! Kaksna slepota, nespamet, nerazsodnost! Clovek bi pomislil, da je udba poslala te ljudi, ki na vsak nacin hocejo razdor ne le med desnico in sredino, ampak razdor tudi znotraj desnih oz desnosredinskih sil. Unikum v politicnem svetu, ki mu pripadamo ( EU, NATO)

    • Treba se je pač soočiti z resnico, da »zavezniki« na desni (predvsem NSi), pač niso zavezniki, ampak koritarski kruhoborci, ki potuhnjeno igrajo svojo igro v španoviji z murgelsko falango (Kučanova penzija, zakon o arhivih, zakon o moriščih ipd).

      Iz te moke ne bo kruha. Lahko pa se sprenevedate še v naprej, a slabo (vam) kaže. Udbovce pa iščite tam, kjer jih nočete videti.

  10. Gospod Granda, kako prav imate. Zadeva postaja resna in zelo žalostna.
    Doživljamo zgodbo kuhanja žabe. Ne da bi se zavedali, se bomo kar naenkrat znašli v diktaturi.

    Še za časa Juge je naša družba v Chamonixu doživela vihanje nosov, ko so nas vprašali od kod smo. Nekaj podobnega bomo kmalu doživeli ob odgovoru, da smo iz Slovenije. Žalostno!

  11. Zanimivi in poučni komentarji.

    Posebej še Zdravkov, ki opozarja, da ni dovolj, da desnica le laja, ampak mora volivce in nedemokratično oblast na sistematičen način ozavestiti, kako je mogoče uveljaviti:
    – demokratično, pravno državo in razvojno uspešno državo Slovenijo!

    Za kaj takšnega pa je potrebno dovolj znanja in veščin.

    Od SDS, ki ima ogromno dolgoletnih veščin, bi pričakoval še bolj sistematičen interdisciplinarni in psihološko ter govorniško izpiljen pristop k pridobivanju volivcev in razkrinkavanju pogubnega,nedemokratičnega ,nerazvojnega delovanja oblasti.

    • Saj takoimenovanih “desnih” volilci skoraj več ne potrebujejo/mo.
      Tako lepo se je zibat v iluzijah, dokler pač gre…!!

    • To opozarjanje, da je volivce treba ozavestiti, je teoretiziranje zunaj okvirov stvarnosti in zato kontraproduktivno. Širše volilno telo ozavešča, kdor ima nadzor nad najbolj vplivnimi mediji, šolami, civilno družbo, “kulturniki” itd. Na simbolni ravni ozaveščajo tudi spomeniki raznim revolucionarjem ter imena ulic in trgov, posvečena njim. Kdo ima totalni nadzor nad ozaveščanjem prebivalstva se ve: komunistična kontinuiteta.

      Stvari se lahko spremenijo samo, če se bistveno spremeni oblast. Za to je potrebna zmaga demokratičnega bloka, ki se mora poenotit vsaj glede ključnih ciljev. Dokler tu vlada razkolništvo, realno ni pričakovati sprememb na bolje. Obratno, vsak dan smo bližje totalitarni preteklosti. Odgovornost za to prevzemajo razkolniki v demokratičnih vrstah.

  12. Niso krivi volivci, da volijo napačno, ampak desne stranke, ki jih ne znajo prav nagovoriti in pridobiti.

    Gre za splet dejavnikov. Eden izmed njih je tudi ljudskost.

    Tu je jedro problema.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite