Predsedniške volitve bodo z dvema odtenkoma rdeče. Ste tudi vi razočarani nad opozicijo?

30
435

Ne bom našteval vseh mogočih napak in že tako demoraliziranim opozicijskim oz. pomladnim vrstam bral levite. Pač pa bi nakazal dve smeri rešitev. Prva, človeška, je smer obnovitve civilne družbe, druga, bolj nadnaravna, pa smer duhovne obnove.

Veliko njegovih učencev, ki so to slišali, je reklo: »Trda je ta beseda. Kdo jo more poslušati?« Ker je Jezus v sebi vedel, da njegovi učenci godrnjajo nad tem, jim je rekel: »To vam je v spotiko? In če boste videli Sina človekovega iti gor, kjer je bil prej? Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govoril, so duh in življenje. Toda med vami so nekateri, ki ne verujejo.« /…/ Po tistem je mnogo njegovih učencev odšlo in niso več hodili z njim. Jezus je tedaj rekel dvanajsterim: »Ali hočete tudi vi oditi?« Simon Peter mu je odvrnil: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti, Božji.« (Jn 6, 60-64a.66-69)

Znano misel, da je večje zlo od slabe vlade le še slaba opozicija, sem v teh dneh slišal večkrat. Med drugim tudi od človeka, ki sem ga poznal kot rednega udeleženca vseh opozicijskih shodov in dogodkov, tudi shodov pred sodišči v organizaciji Odbora 2014. Dejal mi je, da je nad opozicijo (mislil je na SDS) strašno razočaran, da se bo prenehal udeleževati ne samo dogodkov »desnice«, ampak tudi volitev, saj ni mogoče ničesar več doseči, največja opozicijska stranka pa po njegovem motivira vse manjše število ljudi.

Dolančeva mantra prekletstvo, izrečeno nad Slovenijo

Ob tem jamranju sem se spomnil na to, kako bi se Milan Kučan (nekdaj vodja skupine za psihološko-propagandno dejavnost pri ZKS!) privoščljivo hihital, če bi ga zdajle slišal. Namreč, taktika sovražnika je predvsem v tem, da mora nasprotnika prepričati v to, da so njegovi napori jalovi, da ni mogoče spremeniti ničesar, da se energija troši v prazno. Ergo: komunisti oz. njihovi nasledniki so trdno na oblasti in niti ne poskušajte kaj spreminjati, ker tako pač mora biti. Ali kot je že zravnaj na svoj značilno trd način povedal ena najmočnejših figur titioizma Stane Dolanc: »Mora nam biti popolnoma jasno, da smo v tej državi mi, komunisti, na oblasti. Kajti če ne bi bili mi, bi to pomenilo, da je nekdo drug, ampak temu ni tako in tudi nikoli ne bo.« Tako Dolanc kot nekateri njegovi somišljeniki so bili prepričani, da komunizem v Jugoslaviji ni bil zgolj uvožen iz Sovjetske zveze, pač pa je bil avtentičen, kajti revolucija je bila »spočeta« s strani domačih komunistov, sicer šolanih v Moskvi. To Dolančevo tezo je zastopal tudi zadnji obrambni minister SFRJ general Veljko Kadijević, ki pa je zaveznike za obrambo komunizma v Jugoslavije leta 1991 iskal tudi v Moskvi (pri sovjetskem kolegu generalu Jazovu), vendar neuspešno – zadnja priložnost za skupno obrambo komunističnega sistema se je izmuznila iz rok avgusta 1991, že po osamosvojitvi Slovenije, ko je v Moskvi prišlo do neuspešnega poskusa državnega udara. Je Dolančeva mantra res prekletstvo, izrečeno nad Slovenijo? Se tega prekletstva lahko znebimo?

Drugi krog predsedniških volitev z dvema odtenkoma rdeče

Ni dvoma, da je pomladna stran (izrazu »desnica«, ki je zelo zavajajoč, se bom raje v bodoče izognil) v zadnjih nekaj mesecih doživela dva udarca na voliščih. Najprej z neuspešnim referendumom o drugem tiru, kjer bi vladna stran zmagala, tudi če ne bi bil uzakonjen kvorum, potreben za uspeh referenduma. Drugi takšen neuspeh pa je, da smo dobili drugi krog predsedniških volitev z dvema odtenkoma rdeče. Z drugimi besedami: v drugem krogu niti ne bomo mogli izbirati med dvema nasprotujočima opcijama, pač pa nekaj podobnega kot aprila 1989, ko je SZDL izbiro slovenskega člana predsedstva SFRJ preložila na ljudstvo – od več deset kandidatov v prvi fazi sta po nekajkratni kadrovski selekciji ostala le še predstavnik establišmenta Marko Bulc ter manj znani bančnik iz Zasavja dr. Janez Drnovšek, ki pa je že imel politične izkušnje z delom v jugoslovanski skupščini in naj bi ga, kot je takrat razkril Niko Kavčič, Dolanc določil kot »rezervo«, saj je Partija s tovrstnimi volitvami merila javno mnenje v republiki. Zagotovo pa sta dva poraza v kratkem času psihološko precej dotolkla tiste, ki so bili doslej prepričani, da so v naši državi možne spremembe na bolje.

Tranzicijska nomenklatura si zadovoljno mane roke

Poglejmo nekaj primerjav. Na vseh dosedanjih predsedniških volitvah, vključno s tistimi leta 1990, so se doslej samo trije pomladni kandidati uvrstili v drugi krog: leta 1990 je bil to dr. Jože Pučnik, leta 2002 Barbara Brezigar in leta 2007 Lojze Peterle. Nihče od njih nato ni bil izvoljen za predsednika. Leta 2012 je dr. Milan Zver kot edini iz trojice kandidatov ostal brez drugega kroga. Toda primerjajmo izide v absolutnem številu glasov: leta 2007 je Lojze Peterle v prvem krogu prejel nekaj več kot 283 tisoč glasov (ob tem ni mogoče spregledati tudi Jelinčičevih 188 tisoč glasov). Leta 2012 je dr. Milan Zver v prvem krogu zbral nekaj več kot 198 tisoč glasov, kar pa je bilo premalo za uvrstitev v drugi krog, saj sta bila njegova konkurenta Borut Pahor in dr. Danilo Türk glede na prejete glasove boljša od njega. Letos je bila situacija nekoliko drugačna in dejansko podobna volitvam leta 1992, ko je vsaka stranka predlagala svojega kandidata. Štiri dame, ki so zastopale slovensko pomlad (Romana Tomc, Ljudmila Novak, Suzana Lara Krause, Angelca Likovič), so skupaj zbrale le 165 tisoč glasov, če sem prištejemo še skoraj 17 tisoč glasov Andreja Šiška, je seštevek še vedno manjši kot število prejetih glasov dr. Milana Zvera. Kaj nam ta primerjava pove? Morda to, da je trend tako glede udeležbe kot podpore pomladnim strankam (naslednikom Demosa) v upadu, pasivizacija je v vzponu, kar pomeni, da si lahko tranzicijska nomenklatura zadovoljno mane roke.

Potrebujemo obnovo civilne družbe in duhovno obnovo

Je torej opozicija (mišljen je seveda tisti del opozicije, ki sodi v nasledstvo Demosa) zanič? Je premalo radikalna, je morda preveč radikalna, je morda kompromisarska ali samo na splošno nekvalitetna? Ne bom našteval vseh mogočih napak in že tako demoraliziranim opozicijskim oz. pomladnim vrstam bral levite. Pač pa bi nakazal dve smeri rešitev. Prva, človeška, je smer obnovitve civilne družbe, druga, bolj nadnaravna, pa smer duhovne obnove.

Pripis uredništva: Nadaljevanje s prikazom možnih poti, kot jih vidi avtor, izhoda iz nastale situacije v slovenski družbi bomo objavili v naslednjih dneh.

30 KOMENTARJI

  1. Moje mnenje je, da brez duhovne obnove ne bo šlo. Kdor misli, da je možno Božje kraljestvo brez Boga, se pač moti.

    Kaj pomeni Božje kraljestvo? To pomeni zdravje, blagostanje, sreča …

  2. V tranzicijskem obdobju so si mnogi skorajda iz nič ustvarili kraljestvo.
    Vprašanje pa je če so srečni.

  3. Glede na to, da si, vsaj po mojem mnenju, nobeden izmed napredujočih kandidatov z dosedanjimi dejanji ni zaslužil položaja predsednika republike, kaže, da njuna izbira ni bila posledica njune osebnostne superiornosti v primerjavi z drugimi kandidati. Vzrok za njuno izvolitev je očitno drugje.

    Dolgoletno pranje možganov, levi populizem in pasivizacija (izvorno grško: idotizacija) ljudstva z zapiranjem, tj. begom v svoj svet, daje rezultate. Vendar negativna selekcija na dolgi rok ni vzdržna. Prej ali slej pripelje do poloma in težko rešljivih težav. A tedaj je zelo težko kaj rešiti.

  4. Pahor non stop nastopa med ljudmi in medijsko. Šarec pa je to počel nekaj let nazaj. Obadva znata pridobit ljudi.

    Tomčeva je premalo med ljudmi in v medijih. Poleg tega je delovala premalo naravno, ampak nekoliko izumetničeno.
    Tako po načinu izgovorjave in nasploh nastopa kot po izgledu.

    • Ampak mene je vsebinsko izmed vseh daleč najbolj prepričala. Znala je tudi dobro oponirati, ne da bi bila žaljiva. Iz oddaje v oddajo je bila vse boljša. Šla bi v drugi krog, če ne bi režimski mediji tako vztrajno forsirali Šarca. Tega je povsem nekritično podprl tudi gorenjski lokalpatriotizem.
      Da pa bo rdeča barva obeh kandidatov vsaj malo zbledela, je treba narediti tole: obvezno na volišča in prečrtati oba, če nam ne ustrezata. Zakaj pa bi morali kar naprej izbirati manjše zlo?

  5. Za Pahorja se vidi, da obvlada stvari.
    Šarec pravi, da bi bil konkreten( ograja) in da bi si vzel več pristojnosti kot jih ima, v nadaljevanju pa je to smiselno zanikal, ko je Pahorju očital zakaj ne prepusti premierju sklicevanje predsednikov držav srednje in jugovzhodne Evrope.

  6. Milan Kučan,nekdanji vodja skupine za psihološko-propagandno dejavnost pri ZKS, ima zagotovo zelo bogate strokovne izkužnje. Verjamem, da je trenutna predsedniška tekma rezultat te Kučanove sposobnosti, ki ji trenutna opozicija še vedno ni dorasla.

    Kesam se, da sem na prvih predsedniških volitvah volil Kučana, kesam se, da sem volil Turka, kesam pa se tudi, da sem pred petimi leti volil Pahorja, ki me je tudi preslepil. Počutim se sokrivega za trenutno stanje pravne varnosti Slovencev.

  7. Zakaj nista bila vprašana ali obsojata zapiranje katalonskih aktivistov po vzoru turškega predsednika Erdogana?!

    Očitno imamo Erdogane že v evropski uniji.

  8. Denar je sveta vladar, zato so vsi glavni mediji in s tem tudi novinarji rdeči! Borijo se za svoj kruh in s tem zavestno v člankih podpirajo rdeče kandidate, ljudje pa to seveda kupijo in tudi širijo naprej! To se prime in rezultati so samoumevni točno po želji rdeče kamarile, ki veselo ropa državo in jo pelje v polom, kjer nastradajo tisti, ki niso ob koritu! Ljudi je socializem povsem degeneriral v zastrašene mutce, ki stoično prenašajo to levaško žaloigro !

  9. “Ne bom našteval vseh mogočih napak in že tako demoraliziranim opozicijskim oz. pomladnim vrstam bral levite. Pač pa bi nakazal dve smeri rešitev. ”
    ===========================

    To je približno tako kot nasvet šahovskega pacarja svetovnemu prvaku, ki je npr. slabo igral in izgubil neko partijo. Sam seveda ne zna igrati, ima pa cel kup dobrih nasvetov kako naj to počne nekdo kdo drug.

  10. Jaz bi omejil trajanje predsedniško funkcijo na en mandat in odpravil volitve za predsednika države ali vsaj odpravil drugi krog. Tolikšnega cirkusa okrog volitev ni niti pred državnozborskimi volitvami. Saj takrat bojo debate ampak, ker se bo šlo za pomembno reč, bo prevelika poplava informacij in nihče ne bo dobro vedel koga volit. Naš politični sistem je farsa.

  11. Razočaran sem, da desnica premalo obvlada stopničasto argumentacijo.

    Na primer: Tomčeva je Pahorja vprašala zakaj politični predstavniki Slovenije nenehno obiskujejo Moskvo ZDA pa ne.

    Pahor je dogovoril, da je bil tudi v Iranu in Jordaniji in so obiski v Moskvi pomenili sklenitev tudi gospodarskih sporazumov.

    Tomčeva se je s tem odgovorom zadovoljila, namesto da bi nadaljeval s stopničasto argumentacijo, npr:

    Zakaj pa ste obiskali Iran, ki je za ZDA in tudi Evropo najbolj problematična država. Po logiki stvari bi morali vedeti, da če sodelujete z Iranom ne morete z ZDA. Očitno ste se med tema možnostima odločili za Iran.

  12. Predsednik, ali nimate slabe vesti zaradi afere Irangate, ki se je zgodila v času embarga do Irana?

  13. Predsednik ali ste pozabili, da bi z lahkoto uresničili arbitražni sporazum s Hrvaško, če bi sodelovali z ZDA?!

    Zakaj se tega niste spomnili?

  14. So tega krivi strici iz ozadja?

    Povejte iskreno, česa ste krivi vi sami in česa strici iz ozadja?

  15. Na zadnjem soočenju o aferi s pranjem denarja ni bilo niti besede!?
    Potrjuje to pisanje Hayekove kavarne?

  16. Predsednik, ali se eno govori, drugo pa počne?

    Tako je bilo tudi z arbitražnim sporazumom:

    – vanj ni prišla konkretna opredelitev- neposreden stik z morjem
    – prisluhi so bili najverjetneje zrežirani, da bi arbitražna odločitev padla
    – z ZDA se ne sodeluje, da ne bi prišlo do uresničitve arbitražne odločitve…

  17. Tudi kot premier ste eno govorili, storjeno pa je bilo drugo. Potem pa ste se izgovarjali na strice iz ozadja.

    Državljani od vas pričakujejo, da stojite za vrednotnimi cilji, sicer vas ne rabimo!

  18. Še leto nazaj ste govorili, da mora biti slovenska zunanja politika uravnotežena.

    Danes pa je povsem enostranska, saj intenzivno sodeluje s tistimi državami, do katerih je ZDA, pa tudi Evropa zelo previdna ( Iran, Rusija), z ZDA pa ne.

    Kaj ste konkretno storili in kaj še boste, da se bo to spremenilo?

  19. Odnos slovenskega političnega vodstva do ZDA kaže, da ni nobene hvaležnosti, da so ZDA pomagale ustaviti srbsko hegemonijo nad Slovenijo in Hrvaško.

    To je podobno kot negativen odnos slovenskega političnega vodstva do odločilnih slovenskih osvoboditeljev.

    Torej je nekomu žal, da imamo samostojno Slovenijo in jo zato tudi neodgovorno še naprej brez potrebe zadolžuje v tujini.

  20. S tistimi, ki so nas vojaško napadli, ima slovenska leva politična vlada skupne vladne seje v Beogradu, čeprav je s tem kršena zaupnost, tiste, ki so nam omogočili samostojnost ( ZDA), pa slovenska vlada ignorira.

  21. Vsa ta vprašanja bi kandidatu za predsednika lahko postavljali novinarji.
    Le zakaj so bila prezrta ?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite