Bizarni paradoksi slovenske levice, kjer pričakujejo, da bo predsednik vladne stranke postal kandidat za mandatarja štirih opozicijskih strank, saj se nihče od opozicijskih liderjev ne čuti dovolj sposobnega za prevzem mesta predsednika vlade.
- Nekdo, ki mu ni uspelo niti priti v parlament, je postal predsednik stranke.
- Isti predsednik stranke, ki je hkrati vladna stranka, se ponuja za predsednika nove vlade.
- Za novega predsednika vlade se ponuja predsednik druge najmanjše stranke v parlamentu, ki ni niti poslanec.
- A temu predsedniku stranke ne uspe za svojo premiersko kandidaturo prepričati niti članov lastne stranke – stranke, ki trdi, da je v vladi uspešna, a na glas razpravlja o morebitnem izstopu iz vlade.
- Isti predsednik vladne stranke pa v sedanji vladi ne želi prevzeti nobene odgovornosti.
- Neki drug predsednik stranke, ki je ob začetku epidemije covida-19 odstopil kot predsednik vlade, si že ves čas upa kritizirati vladno spoprijemanje s krizo.
- Nihče od predsednikov štirih opozicijskih strank se ne čuti dovolj sposobnega za prevzem mesta predsednika vlade, čeprav sta dva od njih že bila na tej funkciji, Tanjo Fajon pa je bivši predsednik Dejan Židan ob zamenjavi vodstva že predstavljal kot bodočo predsednico vlade.
- Predsedniki štirih opozicijskih strank bi raje za predsednika vlade imenovali predsednika vladne stranke.
- Predsedniki štirih opozicijskih strank bi za predsednika vlade imenovali tudi tehnokrata, ki ni še nikoli imel politične funkcije.
- Štiri opozicijske stranke, ki si lastijo ekskluzivno pravico do pripadnosti ustavnemu loku, bi pač podprle vsakogar, ki bi zbral 46 glasov poslancev v Državnem zboru.
Dobrodošli v Sloveniji!
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.
