Na dogodek je povabil gospoda Gorazda Pučnika, sina dr. Jožeta Pučnika, z družino, sprejema pa sta se udeležila še direktor Inštituta dr. Jožeta Pučnika gospod Boštjan Kolarič in akad. Janko Kos, sodelavec in sopotnik dr. Pučnika.
Po sprejemu v Zlatem salonu Predsedniške palače so udeleženci obiskali dvorano dr. Jože Pučnik, ki je poimenovana po nestorju slovenske države.
Objavljamo besedilo nagovora predsednika republike:
“Jutri bo minilo 15 let od smrti dr. Jožeta Pučnika. Čeprav je smrt vedno žalosten dogodek bi si osebno želel, da bi se jutri spominjali obletnice z iskrenim veseljem. Z veseljem, da smo Slovenci imeli dr. Jožeta Pučnika, ki je tako pomembno, celo odločilno prispeval k demokratičnemu preporodu in ustanovitvi samostojne države.
Ko smo pred 15 leti izvedeli za njegovo smrt, smo poleg žalosti občutili tudi zadrego. Kako se primerno posloviti od tako važne zgodovinske osebnosti. Dr. Pučnik namreč nikoli ni opravljal najpomembnejših državniških dolžnosti, toda stvarno je bil osrednja osebnost ustanovitve naše države.
Dr. Jože Pučnik, zavoljo njegove nenadomestljive vloge ob koncu 80-ih let in začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, upravičeno velja za nestorja slovenske države.
Kot predsednik republike na predvečer okrogle obletnice njegove smrti čutim dolžnost in privilegij, da v navzočnosti njegove družine, predstavnikov inštituta, ki nosi njegovo ime, in nekaterih njegovih najbolj osebnih prijateljev povabim vse naše ljudi, doma in po svetu, da jutri namenimo kanček hvaležne pozornosti temu velikemu imenu slovenske politične zgodovine.
Po koncu tega kratkega sprejema v Zlatem salonu se bomo skupaj sprehodili do dvorane, ki v Predsedniški palači nosi njegovo ime. V dvorani si ob dnevu odprtih vrat tisoči obiskovalcev zelo radi ogledajo tudi razstavljeno najvišje državno odlikovanje, Red za izredne zasluge, s katerim je bil posthumno odlikovan dr. Jože Pučnik.
Prizadeval si bom, da zlasti prihajajoči rodovi Slovencev nikoli ne bodo pozabili pomembne vloge dr. Jožeta Pučnika za naš narodni obstoj in razvoj.
Enako važno se mi zdi, da ohranjamo pristen spomin na njegov edinstven človeški značaj, ki je v sebi premogel toliko moči, da je zmogel odpuščati.”
Do celotnega nagovora Gorazda Pučnika lahko dostopate TUKAJ, do nagovora akademika dr. Janka Kosa pa TUKAJ.
Vir: Urad Predsednika RS
Prispevek o dr. Jožetu Pučniku, predvajan v Odmevih na TV Slo na predvečer 15. obletnice njegove smrti (TUKAJ)
Pučnik se je sicer rodil 9. marca 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Leta 1958 je diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti. Zaradi kritičnih člankov o takratnem političnem sistemu v Reviji 57 je bil leta 1958 aretiran in obsojen na devet let zapora. Pogojno izpuščen je bil po petih letih, nato pa so ga po dveh letih znova aretirali zaradi objave nekaj člankov v reviji Perspektive.
V času demokratičnega vrenja v nekdanji SFRJ se je vrnil v Slovenijo in aktivno sodeloval v takratnem procesu osamosvajanja države. Leta 1987 je bil eden od avtorjev 57. številke Nove revije. Postal je tudi predsednik Demokratične opozicije Slovenije (Demos), ki je izpeljala proces slovenske osamosvojitve.
Leta 1990 je bil kandidat Demosa na volitvah za predsednika predsedstva Slovenije, a ga je v drugem krogu premagal Milan Kučan. Leta 1992 je bil podpredsednik vlade, na volitvah leta 1992 pa je bil izvoljen za poslanca. Leta 1997 se je umaknil iz aktivne politike.
