V luči prizadevanj za narodno pomiritev in spravo se je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor v Parku spominov v Črenšovcih, udeležil odkritja in blagoslovitve spomenika vsem umrlim v drugi svetovni vojni in po njej. Predsednik republike je ob spomeniku položil venec in na pietetnem dogodku tudi nagovoril zbrane.
“V zadnjem času je vredno opaziti spontane napore ljudi različnih političnih in nazorskih prepričanj za narodno pomiritev in spravo. Sprava je stanje duha. Postavitev spomenikov, ki dajejo večni mir in pokoj vsem našim mrtvim, je samo ilustracija tega stanja duha.
Dogaja se nekaj zelo dragocenega. Vprašanje narodne pomiritve in sprave ni več predmet državne politike temveč vse bolj neposredno zadeva iskreno voljo ljudi samih.
Po nedavnem odkritju spominskega obeležja na Karlovici blizu Velikih Lašč, od danes naprej tudi v Črenšovcih spominsko obeležje jemlje v duhovno zavetje vse žrtve druge svetovne vojne in povojnega nasilja. Na njem je vklesan poziv »živim in mrtvim«. Ne gre samo za to, da si spomenik zaslužijo mrtvi. V enaki meri gre za to, da ga potrebujemo živi. Za spomin in opomin.
Osebno razumem, da želi tudi ta spomenik soustvarjati ozračje sožitja, strpnosti in sodelovanja. Je torej spomenik preteklosti toda hkrati opomnik prihodnosti.
Slovenski narod vse bolj čuti in razume, da sprava ni enkraten dogodek temveč stanje duha. Sprava ni spreminjanje zgodovine pač pa spreminjanje prihodnosti. Zavoljo nas in naših otrok nam je naložena odgovornost, da ustvarjamo ozračje strpnosti, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja.
Samo v takem duhu smo lahko Slovenci pred četrt stoletja dosegli enotnost glede ustanovitve lastne države. Slovenci imamo državo. Zaslužimo si tudi eno domovino. Dveh ne moremo imeti. Prizadevati si moramo za tisto, kar nam je skupnega, spoštovati pa tisto, v čemer smo si različni.
Čeprav bo tudi ta spomenik v Črenšovcih v metaforičnem smislu najprej nemo spominjal na vse žrtve in mrtve, bo pravzaprav nagovarjal vse žive, ki bodo postali pred njim k miru, sožitju in spravi znotraj našega naroda in z drugimi.
Še enkrat več ob današnji posebni svečanosti poudarjam, da je sprava kot metafora za sožitje in krepitev vseh temeljnih vrednot, ki nas povezujejo tisti duhovni vzgib, ki je za renesanso naše družbe in države vsaj enakega, če ne večjega pomena za gospodarsko in družbeno okrevanje. Prav mogoče je celo njegov pogoj.
Naša država in naša domovina imata slavno prihodnost, če bomo živeli eden z drugim. Celo eden za drugega. Vsekakor pa ne eden proti drugemu. Samo kolikor bo naša družba strpna in vključujoča, bo Slovenija tudi naša skupna in edina domovina. Dveh ne moremo imeti. Tudi z današnjim dogodkom ustvarjamo eno domovino za vse. Danes je navdihujoč dan.”
