Predsednik Pahor Bibliothèque de la Paix podaril roman To noč sem jo videl pisatelja Draga Jančarja

10
353

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je na povabilo predsednika Francoske republike Emmanuela Macrona udeležil slovesnosti, ki jih Francoska republika prireja v Parizu ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne. Srečanje svetovnih voditeljev je osrednji svetovni dogodek ob tem dnevu spomina in je namenjeno obeležitvi konca vojne in potrditvi skupne zavezanosti ohranjanju miru.

Ob Slavoloku zmage se je zbralo več kot 80 svetovnih voditeljev; slovesnost je bila pripravljena natanko sto let po podpisu premirja med zavezniškimi silami in Nemčijo (11. novembra 1918), ki je končalo spopade 1. svetovne vojne na zahodni fronti. Na komemoraciji so se voditelji poklonili milijonom žrtev tega svetovnega spopada.

Sodelujoči voditelji držav in vlad so bili ob robu foruma povabljeni, da Knjižnici miru (Bibliothèque de la Paix) podarijo knjigo, ki po njihovem mnenju predstavlja sporočilo miru. Predsednik Pahor je knjižnici podaril roman To noč sem jo videl pisatelja Draga Jančarja. Roman je prejel več nagrad, med drugim je bil leta 2014 v Franciji razglašen za najboljšo knjigo tujega avtorja. Pretresljiva zgodba temelji na resničnih dogodkih in pripoveduje o vojni, ki nikoli zares ne rešuje problemov, marveč med vsakdanjimi ljudmi ustvarja nove in še strahovitejše, ki jih doživljamo še danes. To noč sem jo videl je zgodba o praznini in ljudeh, ki jim je vojna vzela življenje – v simbolnem ali v dejanskem pomenu.

Knjiga To noč sem jo videl v slovenskem izvirniku ter angleškem in francoskem prevodu v Knjižnico miru prinaša slovenski poziv in željo po miru, ki izhaja iz intimnega doživljanja vojne in povojnega časa med slovenskim prebivalstvom.

Slovenski pisatelj, esejist in dramatik Drago Jančar (1948) je eden izmed najplodovitejših in najodmevnejših slovenskih sodobnih literarnih ustvarjalcev. Je največkrat prevajan sodobni slovenski pisatelj, ki je za svoja dela prejel številne nagrade doma in v tujini, med drugim Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1993) in naziv Državljan Evrope v Evropskem parlamentu (2015). Kot takratni predsednik Slovenskega centra PEN je veliko pripomogel k slovenski osamosvojitvi.

Vir: Urad predsednika RS

10 KOMENTARJI

  1. Že že, toda ta knjiga ne govori o vojni, temveč o revoluciji in uničevanju razrednih sovražnikov.

    Res pa je, da so pri nas revolucijo lahko izvedli le v vojnih razmerah. Videti je, da tudi uredništvo Časnika ne ve, da je bila pri nas izvedena brutalna boljševistična revolucija.

    • Dober uvid.

      Zadevna proslava je o koncu I. svetovne vojne.

      Ne pa o obdobju II. svetovne vojne, kar je časovno jedro vsebine zadevne knjige. Jedrni problem knjige (poskriti trupli) je vezan na totalni udar-revolucijo slovenskih komunistov, ki so jo izvajali mnogo let pred l. 1941 in je tajala in trajala še mnogo let po l. 1945, do “?”.

      Seveda je ob zadevni priliki verodostojnejša kaka druga knjiga, ki jo predsednik – države Slovencev – podari francoski knjižnici ob proslavi ob zaključku 1. svetovne vojne. Na primer, seveda, knjiga vezana na prvega predsednika – države Slovencev:

      “Anton Korošec, državnozborski poslanec na Dunaju: življenje in delo : 1872-1918”, avtor: F. J. Bister, J. Moder, J. Prunk. Mestoma se je o knjigi lucidno zapisalo, “da zlepa ne bo knjige, ki bi pri nji sodelovala bister in moder pisec.”

      Vezano na siloviti trenutek preloma v državo Slovencev je navedena knjiga dobila v nemščini luciden naslov: »Majestät, es ist zu spät…« (Veličanstvo — prepozno je), po besedah, ki naj bi jih Korošec po lastnem pričevanju izgovoril cesarju na zadnjem sprejemu 12. oktobra 1918, ko ga je ta s solzami v očeh rotil, naj vendar Slovenci ostanejo zvesti Avstriji – niso ostali, temveč so ustanovili novo državo.

  2. Življenje v sožitju prinaša MIR.
    Sožitje pa je možno le z vzgojo za spoštljive odnose in resnicoljubje.
    In ne vojna.
    Vojna povzroči neozdravljive travme in ogromno nepotrebnega trpljenja.
    Potrebne so mnoge generacije, da uspejo premostit njene posledice.
    Če uspejo!!
    Vojne za oblastnike ustvarijo okolje za ribarjenje v kalnem še mnoga leta po njenem koncu.

Prijava

Za komentiranje se prijavite