Predsednik in pet poslancev

2

Eno izmed vprašanj pred volitvami na Poljskem, ki bodo v nedeljo 9. oktobra, je tudi vprašanje, kam se bo Poljska glede vprašanja popolne prepovedi splava obrnila v bodoče.

V tokratnem poskusu je v parlamentu zmanjkalo pet glasov poslancev in podpora predsednika. Vseeno je takšen izid glasovanja tudi za takšno katoliško državo kot je Poljska, do neke mere presenečenje.

Ker dodatne zakonske omejitve glede splava niso bile izglasovane, na Poljskem ostaja obstoječ zakon, ki dopušča in ne kriminalizira opravljanje splavov v primeru hudih razvojnih nepravilnosti zarodka, v primeru posilstva ali incesta, ter v primeru, ko je resno ogroženo zdravstveno stanje matere.

Popolna prekinitev s preteklim komunističnim režimom

Zakaj je vprašanje splava na Poljskem tako pomembno? Po eni strani zato, ker je to katoliška država, kjer se velika večina opredeljuje za katoličane in ki to tudi redno prakticirajo. Po drugi strani splav dojemajo kot tujek, ki jim je bil pripeljan v državo s strani tujih ideologij.

Splav je na Poljsko pripeljala nacistična Nemčija leta 1942. Za razliko od Nemk, ki jih je zaradi splava lahko zadela celo smrtna kazen, so Poljakinjam splav dovoljevali. To je trajalo do konca druge svetovne vojne. Ponovno je bil splav uzakonjen leta 1956 pod vplivom sovjetskega diktatorja Stalina, vse do leta 1993, ko je bilo izvajanje splava precej omejeno.

Leta 1993 je bil splav prepovedan, vendar s to izjemo, da pod določenimi pogoji, ki so v veljavi še danes, ni bil kriminaliziran.  Pod vplivom post komunističnega parlamenta je bil zakon o splavu spremenjen in sicer tako, da je dovoljeval splav tudi z dodatno izjemo “zaradi socialnih razlogov”. Takšen zakon je podpisal predsednik Aleksander Kwaśniewski  novembra leta 1996. Zaradi neskladja z ustavo je decembra leta 1997 v veljavo ponovno stopil zakon iz leta 1993.

Argumenti ustavnega sodišča so bili, da ni razloga da bi lahko smatrali, da nerojen otrok ni oseba in da ima oseba kar nerojen otrok je, pravico do življenja od spočetja dalje. Dodatno so bili argumenti, da splav zaradi socialnih razlogov ali na zahtevo preprečuje pravico do življenja še nerojenega otroka.

Uradni podatki kažejo, da je imela sprememba zakona močan vpliv. Podatki kažejo, da je število splavov po sprejetju zakona leta 1993 drastično padlo, od 82,000 v letu 1989 je število padlo na približno 500 v letu 2008. Dodatno se je zmanjšalo število ljudi, ki so odobravali splav brez omejitev in sicer od 26 % leta 1992 na 16 % danes.

Na koncu zmanjkalo pet glasov poslancev in podpora predsednika

Podporniki predloga, združeni v Fundacijo PRO, so v le dveh tednih zbrali 600 tisoč podpisov za začetek pobude, katero so le dan pred  začetkom predsedovanja Poljske Svetu EU vložili v spodnji del parlamenta, ki je pobudo kmalu potrdil kot primerno za senat.To je bila prva zakonska pobuda v smeri omejevanja splava od spremembe zakona leta 1993. Pobuda je predvidevala zakonsko prepoved splava v vseh primerih brez izjeme.

To pomeni, da bi v primeru, da bi bil predlog zakona sprejet, le ta postal obvezujoč zakon. Pri zbiranju podpisov za popolno prepoved splava so sodelovale tudi katoliške laične organizacije, ob podpori Cerkve. V parlamentu se je takoj formirala skupina parlamentarcev za življenje, ki so jo sestavljale vse politične skupine, razen komunistov.

Vladne stranke ne samo, da so bile proti predlogu zakona, ampak so celo napovedale sankcije vsem tistim svojim poslancem, ki bi glasovali za omejeno pobudo. Desnokonzervativna opozicijska stranka Pravo in pravica (PiS) Jaroslawa Kaczynskega je prispevala glasove vseh 160 poslancev. Dodatno je glasove prispevalo še 15 poslancev stranke Državljanska izhodišča Donalda Tuska (PO).

Le ti so se odločili, da ne bodo podprli stališča stranke, ampak so se kljub grožnjami s finančnim sankcijami odločili, da podprejo predlog pobude. Končno glasovanje je pokazalo, da je za popolno prepoved glasovalo 186 poslancev, proti 191, ob petih vzdržanih.

Takšna majhna razlika glasovanja v parlamentu niti ni tako presenetljiva. Kajti junijske meritve javnega mnenja so kazale, da kar 65 % ljudi podpira takšen zakon, ki bi “ določal, da se začne življenje otroka s trenutkom spočetja” in da samo 23 % ljudi podpira splav tudi v primerih, ko je otrok prizadet.

V primeru izglasovane večine v parlamentu bi zakon šel v podpis k predsedniku Bronislawu Komorowskem, ki pa je že pred tem izrazil svoje nasprotovanje ljudski pobudi za popolno prepoved z besedami, “da trenutni zakon na najboljši način ščiti nerojeno življenje”. V primeru, da predsednik zakona nebi podpisal, bi bil možen še veto na predsednikovo odločitev, za kar bi bilo potrebnih dve tretjini glasov poslancev.

Sporočilo usmerjeno v Evropo

Če o predlogu zakona in pobudi v medijih ni bilo nobenih zapisov je to samo zato, ker so organizatorji želeli vse te napore prikriti pred angleško govorečo javnostjo in pred aktivisti, ki se borijo za pravico do splava.  Ekskluzivno poročilo je bilo eno redkih, če ne celo edino, ki je pobudo še pred vložitvijo v spodnji dom parlamenta, posredovalo tudi angleško govoreči javnosti.

Predlagatelji predloga in tudi zagovorniki v parlamentu niso mogli skriti, da je bil predlog usmerjen kot sporočilo celotni Evropi prav v čas predsedovanja Svetu EU. Dodatno seveda tudi kot del predvolilne kampanije zagovornikov predloga.

Dogajanje na Poljskem je tudi priložnost za razmišljanje, kaj to pomeni za Slovenijo. Ne seveda na takšen način kot Poljskem, ampak na tak način, kot je v Sloveniji dejansko možno. Recimo, kaj pomeni nedavna študija narejena s strani Dr. Coleman, objavljena v British Journal of Psychiatry, o tem, da splav povzroča določene posledice? Kako se približati ljudem v njihovi stiski, bolečini in žalovanju ? Je v Sloveniji možno razviti ali vpeljati postopke v tej smeri in kakšen načrt ima za to Cerkev?

Kako bodo prinesle volitve?

Bodo šle nedeljske volitve v smeri večje sekularizacije ali v smeri večje krepitve religiozne in katoliške tradicije? Ker so zaradi krize in razmer na finančnih trgih ob tokratnih volitvah bolj v ospredju teme iz gospodarstva in manj tematike kot je splav, je zaradi tega dosedanja vodilna stranka Državljanska izhodišča Donalda Tuska (PO) v prednosti.

Ker je visoka gospodarska rast presegla vsa pričakovanja, so zaradi tega še v dodatni prednosti. Podpornici predloga stranki Pravo in pravica (PiS) napovedi kažejo zanesljivo drugo mesto. Šele po volitvah bomo videli, kaj bo to pomenilo za sestavo bodočega parlamenta in za vprašanje odnosa do splava. Vendar bistvenih sprememb verjetno ni pričakovati.

Ne glede na rezultat volitev bodo prihodnost krojili mladi

Če so starejši Poljaki odrasli v kulturi, ki je bila pod vplivom nacizma in komunizma, so mlajši pod vplivom papeža Janeza Pavla II in kulture življenja. Raziskave kažejo, da je v starostni skupini od 55 do 70 let, le 57 % ljudi, ki podpirajo popolno prepoved splava in da je največja podpora popolni prepovedi splava, to je kar 76 %, v starostni skupini od 15 do 24 let.

Da mladi na Poljskem ob teh vprašanjih ne bodo ostali sami, kaže tudi akcija, kot je 40 dni za življenje, ki poteka v teh dneh po več sto mestih po svetu, tudi po v Evropi. Seveda ni nikjer rečeno, da bodo takšne pobude in takšna razmišljanja mladih ostala tudi v bodoče in da tudi tu ne bo prišlo do sekularizacije. Vendar trenuten odnos mladih do vprašanja popolne prepovedi splava nakazuje, da bo omenjena tematika ne glede na rezultate nedeljskih volitev na Poljskem ostajala tudi v bodoče vroča tema.

Foto: 40daysforlife

 

2 KOMENTARJI

  1. Splav je UMOR! To je fakt! In umor bi bilo potrebno preganjati, kaznovati,kot se umor pač kaznuje! In kaznovati tudi zdravnika, ki umor zagreši! Splav je izjemoma lahkodovoljen ob dokazanem posilstvu ali dokazanem problemu, defektnosti zarodka!

  2. Hudirja, tale Stalin je imel pa vpliv še tri leta po svoji smrti, ka-li? Pa smo mislili, da je ta privilegij pridržan za svetnike! Res pa so nekateri pred leti predlagali njegovo kanonizacijo. Bogve, če bi tole lahko priznali za čudež …

Comments are closed.