Ljubljana ne potrebuje posebnega položaja pokrajine

13
633

Ljubljana ne potrebuje posebnega položaja pokrajineSlovenska ustava pravi, da je naša država razdeljena na pokrajine. Tudi evropska zakonodaja govori o nujnosti pokrajin –  to smo zaobšli z ustanovitvijo tako imenovanih kohezijskih regij. Da politiki, torej vlada, parlament in predsednik republike, v več kot četrt stoletja niso uveljavili tega dela ustave, je škandalozno.

Še bolj nezaslišano je, da v Sloveniji celo nekateri politiki glasno kritizirajo ustanavljanje pokrajin. Ali ne vedo, kaj je ustava ali pa jo zavestno teptajo.

Nesposobna elita

Da Slovenija še vedno nima pokrajin, je absurd, ki kaže na nesposobnost večine politične elite in na izjemno moč centralizma v državi. Levji delež krivde imajo levičarji, saj bi to z udobno večino, ki jo imajo v Državne zboru že leta in leta, lahko uredili že davno.

Namesto, da bi ta večina slednjič ustanovila pokrajine, je, že ne vem kolikokrat, pripravila povsem neustrezen predlog regionalizacije na 11 pokrajin. Ja, enajst.

Ali lahko kdo oblastnikom pove, da so pokrajine ali dežele običajno po vsem svetu velike toliko kot vsa Slovenija? Sicer tega verjetno ne bodo razumeli. Že zdaj namreč jamrajo, da so občine premajhne, čeprav so po zahodnih merilih večinoma prevelike. Ampak ne, pri nas je treba odkrivati toplo vodo.

Načrt delitve Slovenije je za poznavalce regionalne politike prav grotesken. Enajst pokrajin bi sicer zadostilo ustavi, a sistem ne bi deloval dobro.

Dve regiji že imamo

Pokrajine bi morale biti dve, največ tri. Tako kot je pred leti dejal tudi predsednik Pahor. Zakaj že imamo kohezijski regiji samo dve?

Po mojem skromnem mnenju imamo lahko tri pokrajine: Primorska, Kranjska, Štajerska. Ljubljana ne potrebuje posebnega položaja, saj ne gre za velemesto neznanskega pomena. Te tri pokrajine bi upravičile zgodovinsko razdelitev po pokrajinah, ki se še danes kaže v marsičem, tudi v značaju in navadah Primorcev, Kranjcev in Štajercev. Res ima ta predlog napako, saj Prekmurce in Korošce daje pod Štajersko. A številke so pač take. Po drugi strani pa se Korošci že danes zelo povezujejo s Spodnjo Štajersko v enoten prostor. Podobno tudi Prekmurci ustvarjajo enotno Pomurje. Še vedno bi lahko z določenimi potezami ohranili nekaj avtonomije tako Koroški kot Prekmurju – simbolno, nominalno, pa tudi konkretno.

Tudi slovenska Cerkev je dolga leta imela samo tri škofije, v katerih ni bilo kakih velikih trenj med Istrani in Goričani, Dolenjci in Gorenjci, Prekmurci in Štajerci … In tudi prebivalci določenih delov države, ki sami zase nimajo enotnih imen ali ne vedo točno, kam pašejo, bi na tak način bili najbolj zadovoljni.

Centralizem, rak Slovenije, v veliki meri kriv za desetletno teptanje ustave

Osnovni problem marsičesa v naši državi je povsem nepolitičen. Centralizem. Ta je v veliki meri kriv za desetletno teptanje ustave. Centralizem se kaže na vsakem koraku. Celo na nacionalni TV, kjer skoraj vsako anketo izvedejo na Čopovi ulici. In ob tem niti ne povedo, da gre za ulico, kije sredi Ljubljane. To namreč moramo po njihovem prepričanju vsi državljani vedeti. Diskriminacijo ljudi, ki niso iz Ljubljane, opažamo vsepovsod. No, ja , opažamo ni najboljši izraz. Večina Ljubljančanov namreč centralizma sploh ne opazi. Ali noče opaziti. Ga pa opazi vsak Ljubljančan, ki se preseli iz mesta v »provinco«. Preverjeno večkrat.

13 KOMENTARJI

  1. Še poprej, preden bom vedel ali boljše, da imamo manj ali več pokrajin, bi rad vedel, kakšno funkcijo in kakšna pooblastila bodo imele pokrajine.

    Menim tudi, da bi se morali zgledovati po Avstrijcih, ki imajo dežele in celo deželne vlade.
    Ali imajo v okviru dežel še dodatno pokrajine, pa ne vem.

  2. Ko se odločamo o pokrajinah bi morali vedeti,
    Kakšen sistem pokrajin je najbolj razvojno učinkovit, pri čemer si moramo prepričati o preizkušenih sistemih v podobnih naravnih pogojih. to pa je avstrijski sistem.

    Zakaj naši politiki vedno izumljajo vedno nekaj, kar ne deluje.
    Dokaz tem zablodam je zdravstvo, pa čeprav imajo sosedje Avstrijci čudovito delujoče zdravstvo, pravosodje…
    Rešitev: Naši politiki naj gredo na strokovno ekskurzijo v Avstrijo – vsaj za en teden. Potem pa še naj pošljejo na praktično izobraževanje zdravnike in sodnike.

    • Slovenski zdravniki sicer precej mnozicno odhajajo v zahodne dezele, v Avstrijo se posebej in tam so dobrodosli povecini brez dodatnega izobrazevanja. Ne le placani, tudi cenjeni so tam bolj kot v domovini. Z njihovim javnim zanicevanjem boste kvecjemu dosegli to, da boste lahko upali na prihod nadomestnih zdravnikov z Balkana. Ali pa Afganistana.

  3. Avstrija ima dezele, katerih vecina ima med pol milijona in milijonom prebivalcev. Nemcija in Italija imata mnogo vecje dezele. Bavarska in BadenWurtenberg sta vsaka za vec Slovenij. Italija ima pod nivojem dezele se nivo pokrajine, ki pa ga zaradi prevelikih stroskov glede na efekte odpravljajo.

    Osebno sem v Sloveniji za dezele ali pokrajine samo in na nacin, da to garantirano ne bo povezano z bistveno povecanimi stroski administracije in birokracije.

    Dvomim, da je sprejemljiv Mamicev predlog o 3 pokrajinah, pri katerem bi bila edina decentralizacija v tem, da nekaj teze pridobita Maribor in Koper. Ce ze po skofijah, se bi mi zdelo boljse ujemanje mej regij z novimi skofijami. Pri cemer mislim, da je prav, da Gorenjska dobi svojo regijo in Ljubljana svojo.

    Verjetno je logicno, da bi bile pristojnosti in aparat taksnih manjsih regij od primerljivih drzav ustrezno manjsi in s tem sistem cenejsi. Veljalo bi pogledati, kako Hrvatom uspeva njihov sistem z zupanijami, ki so sorodne velikosti.

  4. Večkrat se prebudim ob pol šestih. Zdaj je zunaj že tema. Pogledam skozi okno. Na cesti polno avtomobilov. Vsem se zelo mudi – hitijo na delo. Pa kaj imamo v Kopru toliko pekov? Ne, hitijo na delo – v Ljubljano! In enako je, mi zatrjujejo, v vseh delih naše ljube Slovenije. Ura vožnje do Ljubljane, pa še ura do službe. Noro. Bedno!

  5. Zakaj se končno ne uvede demokratični, gospodaren in odgovoren pristop – standard k razvojnemu odločanju, ki zahteva, da se:

    – vedno vzame za zgled že preizkušen sistem, ki učinkovito deluje v drugi državi, ki se ponaša daleč naokoli s tem zgledom.

    To velja za vsa področja – tudi za izobraževalno – tudi financiranje.

    RTV Slovenija naj končno- tudi oddaja TV city, naj spoštuje slovensko ustavo in upošteva demokratični standard, da se sliši tudi mnenje desne opcije.

  6. Jaz se spominjam tudi SDSovega predloga iz časa prve vlade, za nekih 10 ali 12 pokrajin, niti ne vem več točno. In še vedno oddajam neveljaven listič na volitvah.
    Takih predlogov se ne da niti komentirat.

    • Ljudje, ko so nezadovoljni z vodenjem drzave, navadno na volitvah obkrozijo katero od opozicijskih opcij in s tem prispevajo k padcu oblasti, ki je ne marajo. Ce ti oddajas neveljaven listic, posredno pomagas, da se stvari ne zasukajo na bolje, ali ce hoces, ne spremenijo.

      Tudi drugi, ne le ti, se v celoti ne najdemo v nobeni politicni ponudbi. Katera nasa parlamentarna stranka se je npr upala izreci proti polnopravnemu clanstvu Turcije v EU? Nobena. Katera napovedala, da bi omejila novo priseljevanje z Balkana, ki se trenutno intenzivno stopnjuje in Slovenijo brez vsakega vprasanja, ce se strinjamo, spreminja v tretjo Jugoslavijo? Enako nobena. Katera obljubila spremembo ustave, ki bo Slovenijo razglasila za brezogljicno parlamentarno knezevino, ki kneza voli in ga ustolici po davnem castitljivem karantanskem obredu? Niti za pomisliti ni kaj takega.

      In vendar grem na volitve in se cutim dolzan skrbno izbrati najboljse od ponujenega. Tako je posredna demokracija tudi zamisljena.

      • Enako velja za golo špekuliranje. Tako da, kakor kdo. Jaz tako. Sicer se tako in tako norčuješ, čeprav iz zelo resnih stvari. Izvoli glasovat kot se ti zdi prav.
        Demokracija ni preštevanje glasov. To smo delali tudi v komunizmu.

  7. 🙂 Slovenija je očitno prevelika. Teh 2 mio. prebivalcev bi lahko živelo v krogu 25km okoli Ljubljane. Pa še žico okoli bi bilo čisto poceni postavit, tako da ne bi bilo nobenih migrantov. Mogoče bi jo priklopili na elektriko, za vsak slučaj.
    Če se sliši cinično, sem najbrž sarkastičen. 🙂

    • Saj če bo šlo tako naprej, bo neznosna centralizacija prinesla ravno to: 2 milijona ljudi v krogu 25 km od Ljubljane, z žico ali brez nje, naokrog pa vse poraščeno, polno divjih živali, tu in tam bo še vztrajal kakšen kmet, pa tudi migranti tam ne bi imeli kaj početi. Malo pretiravanja, ampak spet ne tako daleč od možnega. Podobno se že dogaja v Severni Makedoniji; podeželje se hitro prazni; vsi bi radi živeli v Skopju.

      • Ali pa v Ljubljani. Na leto pride vec tisoc Makedoncev studirat v Slovenijio. Kaj je tega treba? In Bosancev, Srbov in Kosovarjev. Naj ostanejo doma in tam pomagajo k dvigu svoje domovine.

        • Ah, IF,
          za svoje pretiravanje ste si izbrali ravno Makedončete, ki so najdobrodušnejši narod med Balkanci, dobrodušnejši tudi od Slovencev, ki jih ne prištevate k Balkancem 😊

          Poleg tega se Makedonci zlahka naučijo govoriti slovensko in to odlično. Poznam jih nekaj, ki so to dokazali. V tem so precej podobni Slovencem, ki se prav tako brez velikih težav in relativno hitro prilagodimo sogovornikom v tujem jeziku.

          Odkod izhajajo vaši podatki? Nemogoče se mi zdi, da bi več tisoč Makedoncev na leto prišlo študirat v Slovenijo, če jih je lani iz vseh držav bivše Jugoslavije skupaj prišlo manj kot 3 tisoč – vi pa trdite, da od tega vsaj dva tisoč iz Makedonije.

          “…V študijskem letu 2018/19 je 5.071 mobilnih študentov, tj. študentov s stalnim prebivališčem v tujini, in to iz več kot 100 različnih držav. Podobno kot v prejšnjih študijskih letih jih je polovica iz držav bivše Jugoslavije (2.643 ali 52,1 %), tretjina iz držav EU (1.755 ali 34,6 %), preostali pa iz drugih držav (673 ali 13,3 %).”

          https://www.stat.si/Statweb/News/Index/8148

          Menim, da so študijske izmenjave nekaj pozitivnega, saj na ta način mladi ljudje širijo svoja obzorja s spoznavanjem drugačnega družbenega okolja, jezika in kulture.

          Ne pozabite, da tudi nekaj tisoč slovenskih študentov vsako leto odide na izobraževanje v tujino.
          Res, v izmenjavi študentov ne vidim prav ničesar negativnega.

          Težave nastopijo, ko po zaključenem študiju mnogo mladih ne dobi zaposlitve v svoji domovini ter se zato v tisočih preseljujejo na tuje.
          To bi znalo postati velik problem zaradi razmerja med Slovenci, ki množično odhajajo iz Slovenije in tujci, ki prihajajo na njihovo mesto. Slednjih je v zadnjih letih vedno več.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite