Pred sinodo

Foto: catholicnewsagency.com.
Foto: catholicnewsagency.com.

Večkrat in na različne načine je papež Frančišek izrazil svojo bližino družini

V nedeljo, 5. oktobra, se bo v Vatikanu začela njej posvečena dvotedenska izredna sinoda škofov iz vsega sveta o temi Pastoralni izzivi družine v okviru evangelizacije. Gre za dogodek, ki ga je Bergoglio izrecno želel in za katerega dalj časa vlada veliko pričakovanje, saj je žgočih vprašanj okrog pomena in vloge družine vedno več.

Tretjo izredno generalno skupščino škofovske sinode je oktobra lani sklical papež sam. Ker je tema obširna in zapletena, je sklenil, da bo potekala v dveh etapah, ki sestavljata enovito in organsko celoto. Oktobra letos bodo sinodalni očetje ocenili in poglobili zbrane podatke, pričevanja in nasvete, da bi našli morebitne odgovore na nove izzive družine. Redna generalna skupščina leta 2015, ko bo zbranih več škofov kot letos, pa bo na podlagi že opravljenega dela ovrednotila in poglobila podatke, ki so jih predstavile krajevne Cerkve, in skušala najti ustrezne smernice za vsakdanjo pastoralo.

Tajništvo sinode je objavilo nekak priročnik, “instrumentum laboris”, sintezo odgovorov, ki so jih poslali škofijske in župnijske ter druge skupnosti, pa tudi posamezniki z vsega sveta, izraz živega utripa krajevnih Cerkva. Iz dokumenta že na prvi pogled izhaja, da obstaja široka paleta zakonskih in družinskih oblik ter “zapletenih” situacij, hkrati pa tudi to, da je družina v očeh ljudi še vedno pomembna. Pod drobnogled bodo škofje postavili poznavanje Cerkvenega nauka o družini, t. i. “naravno pravo”, družbene ovire, ki otežujejo družino, pa tudi globok pomen in lepoto krščanskega zakona in družine. Na dnevnem redu bodo gotovo t. i. evangelij družine, temeljno načelo o nerazdružljivosti zakona, odprtost življenju, posredovanje vere v “domači Cerkvi”, javna vzgoja, kritične situacije, ki ovirajo človekovo srečanje s Kristusom. Sinodalni očetje pa ne bodo mogli mimo bolj kočljivih tem, kot so npr. “neurejena” družinska stanja, vprašanje prejemanja zakramentov za razvezane, sredstva za preprečevanje spočetja, istospolne zveze idr.

“Osnovna družbena celica” je že dalj časa ne le vedno bolj simbol težav in trpljenja, ampak na sploh pod udarom. Različne družbene silnice jo – pod krinko strpnosti in sprejemanja drugačnosti – vedno bolj (tudi zakonito) zapostavljajo in uničujejo. Nekdaj je veljalo, da je družina nosilni steber zdrave družbe. Danes o tem nihče več ne govori, razen v zaprtih krogih. Kdor to javno ubesedi, kdor zatrdi, da zakon temelji na zvezi med moškim in žensko in da imajo otroci pravico do očeta in matere, kdor meni, da danes prevladuje sprevržena lestvica vrednot, da smo cilje prelevili v sredstva, tvega, da ga ožigosajo za starokopitnega nostalgika, morda celo fašista ali kaj podobnega. Brezposelni, reveži, begunci in priseljenci: vse te žrtve ekonomske logike in globalizacije so resnično žrtve napadov na človekovo dostojanstvo. Toda sprevračanje človeške narave in identitete – srž antropološke krize, ki smo ji priča – tvega terjati še več žrtev.

Resnici na ljubo, si v tem trenutku težko predstavljamo, kakšni bodo lahko sadovi sinode. Morda nam ne ostane drugega kot moliti in z zaupanjem pričakovati smernice papeža in zbranih škofov v trdnem prepričanju, da Kristus kot življenjski sopotnik tistih, ki ga jemljejo resno, zna presenetiti.

Pripis uredništva: V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom, objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.