Pred osemdesetimi leti je bil ubit Miran Jarc

Miran Jarc

Pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec Miran Jarc je bil rojen 5. julija 1900 v Črnomlju v družini s štirimi otroki. Njegov oče je bil sodnijski uradnik, zato se je družina večkrat selila. Tako se je preselila v Novo mesto, kjer je Miran obiskoval gimnazijo. Miran se je v gimnaziji zanimal za filozofijo, fiziko, tuje jezike, zlasti francoščino, posebej pa je bil vnet za igranje na violino.

Gimnazijo je obiskoval med prvo svetovno vojno, na podlagi tega je nastal roman Novo mesto

Njegovi sošolci so iz šolskih klopi odhajali na fronto prve svetovne vojne. To so bili veliki duševni pretresi za odraščajočo generacijo. Tako moreče vzdušje je najpomembnejša sestavina romana Novo mesto, ki ga označujejo kot ekspresionistični pripovedni in izpovedni roman, prepojen z vojno in protivojno tematiko. Na fronto sta odšla tudi Božidar Jakac, najboljši prijatelj Mirana Jarca, pa mnogo obetajoč pesnik in slikar Jože Cvelbar. Jarc je bil telesno prešibak za odhod v vojsko. Po romanu Novo mesto je bil posnet tudi film z naslovom Veter v mreži.
Leta 1918 so mu v Ljubljanskem zvonu objavili prvo pesem, na kar je bil zelo ponosen. Kot pesnika so ga označevali za kozmičnega ekspresionista. Leta 1920 je imel pripravljeno pesniško zbirko, ki ji je dal naslov Skrivnostni romar. Pesmi so bile napisane v ekspresionističnem slogu. Zbirko je spreminjal, izločal pesmi in vanjo vnašal nove in tako je šele leta 1927 izšla v samozaložbi z naslovom Človek in noč. Lesoreze zanjo je izdelal prijatelj Božidar Jakac. Poleg te je izdal še dve pesniški zbirki.

Oče je kmalu umrl in Miran je tudi s honorarji pomagal vzdrževati družino

Po maturi je v Zagrebu začel študirati slavistiko, francoščino in filozofijo. Z odprtjem ljubljanske univerze je študij nadaljeval v Ljubljani, kamor se je preselila cela družina. Oče mu je kmalu umrl in družina se je težko preživljala. Vse dohodke od honorarjev je zato izročal v družinsko blagajno, opustil je študij in napravil na Trgovski akademiji v Ljubljani izpite za delo v Ljubljanski kreditni banki. Tam je delal vse do 28. junija 1942, ko so ga Italijani aretirali.

Miran Jarc je izjemno veliko delal: včasih je spal le dve uri na dan. Poleg službe in družine je še pisal poezijo, prozo, drame, sodeloval pa je kot avtor, igralec, violinist in vodja tudi v Slovenskem marionetnem gledališču Milana Klemenčiča. Marsikak mlajši pesnik ga je prosil za mentorstvo, med njimi je bil tudi Matej Bor. Miran Jarc je tudi prevajal iz angleškega, ruskega, srbohrvaškega, zlasti pa iz francoskega jezika.

Italijani so ga aretirali, čeprav je bil uveljavljen pesnik

Leta 1934 se je poročil s sestrično Zinko, doma iz Krtine pri Domžalah, in naslednje leto se jima je rodila prva hčerka Eka (Rezika), dve leti kasneje pa druga Marija. O hčerkah je pisal dnevnik, v katerem se dotika tudi aktualnih vprašanj tistega časa, o pričakovanju vojne in o vojnih časih.
Konec junija 1942 so Italijani izvedli veliko racijo po Ljubljani in aretirali tudi Mirana Jarca. Določili so ga za internacijo v koncentracijskem taborišču Gonars in se pri tem sploh niso ozirali na to, da je bil uveljavljen književnik, član mednarodnega Pen kluba. Vendar pa so vlak, v katerem se je v živinskem vagonu peljal tudi Miran Jarc, pri Verdu ustavili partizani in osvobodili ujetnike. Priključil se je partizanskemu delavskemu bataljonu in pisal literarna in propagandna besedila.

Pri partizanih je bil Miran Jarc srečen

Jarc je bil pri partizanih srečen. Prišel je na Kamenjak, nedaleč od Pugleda, med člane izvršnega odbora OF in kulturne delavce. To so bili Josip Vidmar, Matej Bor, Edvard Kocbek, Tone Fajfar in drugi. Med roško ofenzivo je Jarc blizu Pugleda 17. ali 18. avgusta srečal partizana Pavla Kamenška. Jarc je omagal, Kamenšek si je na pohodu po skalovju poškodoval nogo. Nobeden od njiju ni mogel naprej s svojo enoto.
Nekaj dni sta se Kamenšek in Jarc skrivala v bližnjem gozdu in čakala, da bo mimo prišla kakšna partizanska enota ali izvidnica. Hranila sta se s sadjem z bližnjega vrta in pila vodo iz vodnjaka. Nepričakovano so 24. avgusta 1942 prišli na to območje Italijani, okoli dvesto jih je bilo. Jarc in Kamenšek sta se lahko umaknila le nekaj deset metrov proti zahodu in se zavarovala tako, da sta se zarila v grmičje in med travo. Italijani so si privoščili počitek in se razporedili po pobočju. Preden so odšli, pa je skupina Italijanov potresla jablano in sadeži so padali na mesto, kjer sta skrita ležala Jarc in Kamenšek. Italijani so začeli streljati vanju. Jarca so ubili, Kamenška pa ranili.

Spomin nanj še živi, njegova dela se še berejo

Miran Jarc je pokopan na pokopališču v Starem Logu. Leta 2002 je Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu po načrtu arhitekta Sama Čeha postavilo spomenik Miranu Jarcu.
Po Miranu Jarcu se imenujejo ulice v Črnomlju, Novem mestu in Dobu pri Domžalah, po ena osnovna šola v Ljubljani in Novem mestu ter knjižnica v Novem mestu. V Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu so 14. aprila 1956 odkrili doprsni kip pesnika, katerega avtor je kipar Jakob Savinšek, v avtor njegovega kipa v OŠ Mirana Jarca Črnomelj pa je akademski kipar Jožef Vrščaj.
Ohranjena je tudi njegova rojstna hiša v Črnomlju, ki so jo leta 2009 razglasili za kulturni spomenik in potem prenovili, leta 2013 pa so v njej uredili muzejsko zbirko Črnomelj na prepihu tisočletij. Z zbirko, ki jo je zasnoval Janez Weiss, v treh nadstropjih stavbe predstavljajo zgodovino Črnomlja.

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto (Vir: spletna stran knjižnice)

Fotografije, pri katerih vir ni označen, so iz knjige Slovenski književniki, rojeni od leta 1900 do 1919.