V športni dvorani na Otočcu se je danes, ko je bil zunaj čemeren jesenski dan, zbralo (po oceni) okrog 300 ljudi, da bi prisluhnili spodbudnim besedam predavateljev in da bi, kot je v uvodu dejal voditelj Civilne iniciative Prebudimo Slovenijo, Jože Strgar, razumeli potrebo po soustvarjanju boljših razmer v Sloveniji.
Udeležence je pozdravilo več uglednih gostov, med njimi Evropski poslanec in predsedniški kandidat dr. Milan Zver ter novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Med gosti je bil tudi obrambni minister Aleš Hojs.
Ob poslušanju pozdravnih govorcev in predavateljev sem premišljal o učinkih pobude Prebudimo Slovenijo: kako, kje in kdaj se bodo pokazali v naši družbi? Zato sem bil še posebno pozoren na tiste besede v govorih, ki nosijo v sebi prebujajočo iskro – ideje in predloge ter jih je mogoče hitro začeti uresničevati pri sebi in v svojem družbenem okolju. Nekatere med njimi sem na kratko povzel in zapisal.
Milan Zver je v pozdravnem nagovoru dejal, da je družbeni nauk Katoliške Cerkve povezanost z družbenim okoljem, kakršnega druge religije ne poznajo. Škof Andrej Glavan pa je poudaril besedo »prebujanje«, ki je namenjena predvsem spečim in torej govori o potrebi prebujanja slovenskih katoličanov za dejavnost v družbi.
Če nosimo v sebi zavest o lastnem izvoru, identiteti in prihodnosti, smo lahko trdni tudi v času neuspehov in se nam ni potrebno iskati opore v odobravanju drugih. Trud za dobro prinaša dolgoročne in nepredvidljive dobre sadove (Dr. Matija Ogrin, literarni kritik in raziskovalec)
Zanimajmo se za politiko kot delo za skupno dobro, v njej z veseljem odkrivajmo resnico o stanju v državi ter iz tega črpajmo moč za pravično ravnanje. To naredimo najprej z resnim pristopom k volitvam (Dr. France Cukjati, politik, poslanec v Državnem zboru).
V Cerkvi potrebujemo populacijsko usmerjeno pastoralo. Podatki iz raziskav Evropske unije kažejo, da smo Slovenci v globoki demografski krizi. Naša nataliteta je globoko pod tisto, ki bi nam zagotavljala obstanek. Če se bo tako nadaljevalo nas okoli leta 2100 ne bo več (Dr. Ivo Kerže, profesor filozofije).
Dobra vzgoja je pogoj za sobivanje. Za vrednote vzgajajmo najprej doma, šola naj nas pri tem podpira. Razvajeni otroci so slaba prihodnost. Danes v šoli prevladujejo vrednote: znajti se, goljufati. Rešitev: Na nacionalni ravni sprejeti našo zgodovinsko resničnost ter enotne vrednote: poštenost, resnicoljubnost, delavnost (Vlasta Sagadin, profesorica angleščine na osnovni šoli).
Spravimo Slovenijo na svetovni zemljevid. V svetu Slovenija ni prepoznavna, kdor pa pride k nam iz sveta, je navdušen. Kriza, ki nas je zajela, je dolgoročen trend sprememb v svetu, ki izhaja iz napetosti med razvitimi z blaginjo, ki je nočejo izgubiti in nerazvitimi, ki blaginje nimajo a jo želijo. Kriza je priložnost v kateri moramo biti okretni, hitri, znati strpno komunicirati. Za zdaj smo sami sebi največja ovira (Japec Jakopin, navtični oblikovalec, podjetnik).
Kar smo si skuhali bomo morali pojesti. Slovenski pravosodni sistem je slabo učinkovit in nedopustno drag. Državljani v praksi nimajo zagotovljenega sodnega varstva. Najbolj zaželeno je, da bi se vzpostavil dovolj velik demokratični pritisk, ki bi privedel do reforme v sodstvu. Sicer nam bo to narekovala mednarodna skupnost (Ivan Kukar, odvetnik).
Skupnosti v majhnih skupinah imajo moč za dobro. Iščimo dobro in delajmo dobro v vsem in povsod (Dr. Jože Ramovš, znanstvenik, antropolog, socialni delavec).
Verjamem, da bo v prihodnosti tudi slovensko zgodovinopisje stopilo na pot resnice in znanosti. In v simbolu rdeče zvezde spoznalo trpljenje in krivice, ki so bile prizadejanje milijonom po Evropi in drugod po svetu (Helena Jaklitsch, profesorica zgodovine)
Tudi slovenska Cerkev je zgrajena na skali. Ta skala so duhovniki in laiki. V letošnjih medijskih aferah se je pokazalo, da imajo slovenski katoličani vendarle radi svojo Cerkev. Imamo mnogo malih Frančiškov, ki bodo prenovili slovensko Cerkev (Miha Movrin, pravnik in publicist).
Dosledno upoštevanje etičnih vrednot bo spremenilo tudi odnos do maternega jezika. Ta je zdaj ogrožen, vendar upam, da še ne usodno (Berta Golob, pisateljica in pesnica).
Foto: Tone Lesnik
