Naš boj s covidom

36

Moj poziv vsem, ki berete in še boste brali ta članek: Dajte se cepiti. Če se pa nočete cepiti, se stalno testirajte. Ohranimo to človečnost v sebi in s svojimi dejanji pomagajmo zdravstvu, ki je na robu svojih zmogljivosti, ter tudi bližnjemu, za katerega nikoli ne bomo vedeli, kako bo bolezen prenesel, če se bo okužil. Bodimo hvaležni za vse. Svet bo kar naenkrat lepši.

Bil je turoben dan. Že od zjutraj. Petek. Počutje kljub takemu vremenu kar v redu. A kmalu po 11. uri dopoldne sem začutil, da nekaj ne štima. Glavobol, ki se je pojavljal, je bil drugačen, v nebo vpijoč, da je tisti glavobol. Nisem čakal, ampak sem šel v lekarno po teste in se samotestiral. Kmalu se je pokazala prva črtica, ne dolgo za njo še druga. Bolj slabotne barve, tanka, a dovolj vidna. Pa sem imel tistih 15 minut ves čas občutek, da se zmanjšuje, da bo izginila. Pa ni izginila, test je bil pozitiven. Matr!!! Šel sem domov, obvestil svoje domače in se takoj izoliral.

Prve tri dni covida sem bral, žena mi je stregla s kavo, da sva ohranjala občutke izpred bolezni

Razočaranje, da sem okužen, je bilo precejšne, saj sem se od prvega trenutka držal vseh pravil. Vprašanje, kje bi ga lahko staknil, je bilo odveč, a hkrati iščeš krivca. Jezen sem bil. Glavobol je postajal močnejši, zelo neprijeten, stopnjeval se je moj negativen odnos do covida, vzel sem nekaj tablet Lekadola in skušal zaspati. Pa nisem mogel, ne popoldne ne prvo noč. Šele ko zdravila primejo, malce zaspiš, a se kljub temu utrujen zbudiš. Ponoči te čas, ki ga prebediš, ubija. Težko se je spraviti k pozitivnemu razmišljanju, ko pa si tako sesut, da komaj čakaš, da vsaj malo zaspiš. In tako siten, smotan, se prebudiš v jutro. Žena me je razvajala z kavo, ker ve, da jo rad pijem; tudi zato, da sem ohranjal kanček tistega prej, kar je še bilo. Vonja ni bilo, bil pa je okus. Super! Otroka sta hitro dojela, da je nekaj narobe, a sta upoštevala pravila, da se nismo družili. Dolgčas. Začel sem brati knjigo Druga republika Janeza Janše. Mogoče za tisti čas optimistična gesta, ki pa me je kljub utrujenosti in stalnemu glavobolu spremljala prve tri dni.

Covid je spodbudil vprašanja, na katera prej nisem pomislil

A glavobol ni popustil še naslednja dva dni; v tistih dneh sem spoznal veliko o sebi. Tudi to, da sem ob vsem silnem premišljevanju doživel napad panike. Vprašanja, pa ne tista pozitivna, so kar vrela na plan. Kaj če se bodo covida nalezli vsi v družini? Kako bo z ženo, ki je astmatik? Ali ni covid ravno za pljučne bolnike najbolj nevaren? Kaj če to doleti otroka, sploh najmlajšega, ki smo ga že večkrat peljali k zdravniku zaradi močnega kašlja, da je komaj dihal. Da si mora, ko mu zraste vročina, pomagati s pumpico, da laže prebije dan. Kaj bom sam, če se zgodi najhujše? Kako bodo šli naprej oni, če mene ne bo? Ali nisem premlad, četudi je covid zaznamoval življenje mnogih ljudi pri nas? In še mnoga druga vprašanja, katerim sem se čudil, da sem jih sploh sposoben zaznati, če pa nanja nikoli nisem niti pomisli. Vendar pa, sprejem, kakršnega sem doživel v Zdravstvenem domu v Idriji, od zdravnice naprej, je pri meni obrnil sliko dojemanja bolezni. Znali so me umiriti, pa še vsi drugi izvidi so bili zelo dobri; normalno, da pritisk ni bil. Čutil sem, kako je tesnoba, ki sem jo še pred manj kot pol ure čutil v sebi, izginjala.

Družina mi je bila v bolezni v močno oporo – tudi s tem, da sta se otroka držala pravil

Domov sem prišel nov. Prerojen. Motivacija, kako se postaviti covidu po robu, je bila na najvišji možni ravni. Odkril sem svoj nedokončani gobelin, ga začel delati in se nisem ustavil naslednjih nekaj ur. Le bolečina v glavi je opozarjala, da sem se srečal z boleznijo, ki je bila drugačna. A vztrajno in postopoma je tudi bolečina v glavi pojenjala. Kljub temu je bil še zmeraj v meni strah, le da sem ob branju knjige in vezenju gobelina lahko malo pozabil nanj. Medtem se je že izvedelo, da sem doma. Klicali so me ljudje, katerih klica nisem pričakoval. Polepšali so mi trenutek, dan. S prijateljem, ki je zbolel dan za menoj, sva se dnevno pogovarjala o vsem, seveda tudi o poteku bolezni. Vse to te žene naprej. Brat mi je pomagal namestiti TV na telefon, starejši me je klical, sestra me je z šalami kot tudi resnimi pogovori odvračala od misli na resnost bolezni, mama prav tako. Najbolj te ženejo doma, ko ti strežejo z vseh strani, ko ti dajo, priskrbijo vse za čimprejšnje okrevanje, ko te otroka kot očeta pogrešata. Najmlajši ni zdržal in je šesti dan le vprašal:

 »Ati, kdaj bo konec tvoje bolezni?«

»Zakaj,« sem ga vprašal.

»Da te bom lahko spet objel.«

Stavek, ki me je tako presunil in ganil. Še dobro, da smo govorili
skozi zaprta vrata, da ni nobeden videl mojih orošenih oči.

Starejši mi je pred vrata nosil hrano, potrkal ter me vsakič vprašal: 
»Ati, si kaj bolje? Saj se bomo kmalu skupaj igrali, ane?«

Vezenje gobelina, molitev, zaupanje stroki; po šestih dneh sem šel že okrog hiše

Šele takrat sem se v polnosti zavedel bolezni, ki je čisto drugačna od vseh, ki se sicer pojavljajo doma. Gobelin sem v svoji vztrajnosti končal in pričel izdelovati očetovega, ki ga zaradi prezgodnje smrti ni dokončal. In čeprav se sliši, da je gobeliranje dolgočasno, je meni zelo pomagalo pri premagovanju dnevov. Pa še molil sem zraven ter se zelo zahvaljeval za tako družino, še bolj pa mislil na tiste, kateri so pri tej bolezni ostali sami, ki nimajo nikogar, ki so v veliko slabšem stanju in ležijo na respiratorjih. Za zdravstveno osebje, ki daje vse od sebe, čeprav se določen del javnosti zgraža zaradi denarnih dodatkov ter širi vse mogoče teorije zarot. Molil sem tudi za tiste, ki rušijo vse skupaj, čeprav priznam, da sem hitro opustil to, ker je jeza nanje hujša, kot sem si mislil. Molil za politike ter vse, ki nam sedaj želijo vse dobro, da virus čimprej obvladamo, da bomo vsaj laže dihali in živeli kolikor toliko normalno življenje. Kdaj sem se zalotil ob misli, da življenja, kakršno smo živeli, verjetno ne bo več. Drugi del mene pa tako zelo zaupa znanosti in stroki, da bodo verjetno našli tudi zdravilo in recept zoper covid-19. Tako tudi opazim ne več, da je glavobol minil ter da je dan zaradi tega lažji. Po šestih dneh sem prvič šel ven, a sem takoj opazil, da sem fizično oslabel. Da grem s težavo trikrat okrog hiše. Ne izzivam, ampak grem nazaj, ter poskusim naslednji dan, ko že naredim prvih deset sklec. Navdušen sem. Z sodelavko in direktorico smo stalno v stikih: tisto, kar gojimo v službi, ohranjamo tudi, zunaj nje – človečnost. Ko si v preizkušnji, si za vse te male stvari – hvaležen.

Zboleli so tudi žena in oba sinova, zdaj sem sam skrbel zanje

Pa je prišel konec tedna in sem bil že v pripravah za v službo, ko je žena sporočila, da se je samotestirala in da je pozitivna. Pa otroka tudi. Vse te moje skrbi pridejo takoj na plano, vendar nekako zaupam notranjemu glasu ter zaupam v znanost, v cepivo, ki je bilo za to bolezen narejeno. Ko pišem, je že četrti dan, ko se borimo skupaj. Ko sem vse v enem, ko so se vloge zamenjale. Črni scenariji odpadejo, čeprav zjutraj, ko se fanta zbudita, na hitro oba premerim, kakšna sta. Vseh skrbi niti ženi ne zaupam, vendar je pri nama tako, da meni niti ni treba reči, ker me tako dobro pozna, da me samo pogleda in ve, kaj se dogaja z menoj. Ko sem v preteklosti poskušal igrati poker, sem takoj izgubil. Ko sem svojega prijatelja iskreno vprašal, kaj je moj manko, da mi ne gre, je rekel, da se mi v očeh vidi, kaj imam v rokah. In tako se je zaključila moja pot igranja pokra. Oči so ogledalo duše, pravijo.

Kakšen glavobol bi imel, če ne bi bil cepljen?

Pridem v službo. Ne odstopam od pogojev PCT; tistega, ki komplicira, napotim h konkurenci. Covid sem relativno dobro dal skozi in sedaj upam, da ga bodo tudi drugi v moji družini. Četudi bi lahko o covidu pisal še in še, zdaj vem, da je bila moja odločitev za cepljenje pravilna. Da sem si pomagal pri premagovanju covida. Da si niti ne predstavljam, kakšen glavobol bi imel, če se ne bi dal cepiti. Kdaj bi minil? Prej? Bi bil milejši? Bi ostalo le pri glavobolu?

Zato moj poziv vsem, ki berete in še boste brali ta članek: Dajte se cepiti. Če se pa nočete cepiti, se stalno testirajte. Ohranimo to človečnost v sebi in s svojimi dejanji pomagajmo zdravstvu, ki je na robu svojih zmogljivosti, ter tudi bližnjemu, za katerega nikoli ne bomo vedeli, kako bo bolezen prenesel, če se bo okužil. Bodimo hvaležni za vse. Svet bo kar naenkrat lepši.

36 KOMENTARJI

  1. Koliko boljše bi nam šlo, če bi taka razumno in čuteče ustvarjena sporočila prihajala do mnozic, do stotisocev Slovencev, ne pa ona, kakršnih smo ze leto in pol deležni npr od Erikine Tarče, ki brez predaha mešajo glave, na isto raven spravljajo stroko in idiote, ustvarjajo kaos in z željo podirati vlado skupaj z vrhovi sodstva, drugih institucij ( npr. dveh informacijskih pooblascenk), nekaterih sindikatov in opozicije dejansko vodijo v kolaps zdravstvo in povzročajo dalec prekomerno obolevanja, trpljenja in smrt. Kako se lahko pogledajo v ogledalo tisti, ki z rušenjem upoštevanja ukrepov dejansko pomagajo pri širjenju smrtonosnega virusa in so celo dovolj inteligentni, da se te povezanosti zavedajo?!

    • Ne bi bilo dobro, nasprotno; se bolj katastrofalno bi bilo. Kdo od teh se je ze kesal za svoje zmote, kdo pa se se bo. Dobro bi bilo, če sedaj uveljavljane ukrepe sprejeli z začetkom septembra. Sicer vemo, kdo je vse vlado blokiral, a vendar vztrajnost najde neko pot. Lahko bi sledili odločitvam Italije, ki se dobro nosi z novim valom in Avstrije, ki preprečuje najhujše. Ob 2 krat manjšem obolevanja in umiranju od slovenskega Da, radikalne rešitve avstrijske vlade bi resile mnogo zivljenj in zaustavile epidemijo. Prej kot s pomladjo. Podrl bi odlocitve kot so padle v Avstriji, najprej s kompletni lockdown, nato z zaprtjem za necepljene in končno obvezo cepljenja do 1.februarja.

  2. Da, ta konec tedna v naravo in hribe. S ponedeljkom pa odgovorno, v zavesti da je to edini način, da ne bo nujno vse zapreti. Odgovorno pomeni razdalja ( izogibanje mnozic), maska, dezinfekcija, odpiranje oken, cepljenje. In testiranje. Tudi šolskih otrok. Ki jim testiranje ni noben problem, obratno – kot igra in celo lahko vir ponosa, da to znajo tudi oni in prispevajo svoj delež proti grdi bolezni, za varnost zdravja in zivljenj vseh okoli, tudi svojih staršev, babic in dedkov.

    In ne naprej tako kot Špela Kuralt iz Dela ( ta je prava kura, nagaja in vzpodbuja k upiranju ze ves čas epidemije, ne morem več, da ne bi te kure javno izpostavil) in celo urednik Marko Medvešček iz Reporterja, kjer se je doslej odgovorno pisalo v zvezi z epidemijo. Kuralt in Medvešček danes namreč napadata ministrico Kustecevo kot brezsrcno, ker je dala navodilo ravnateljici, da netestirani ne smejo v šolo, niti na malico in kosilo ne.

    Da, točno tako. V solo smejo samo testirani otroci! Neodgovorni starsi, ki ne dopuščajo testiranja, bojo pac morali zdaj sami poskrbeti za prehrano svojih otrok. A ni možno razumeti, zakaj tako? Se res ne da razumeti, zakaj so vse bolnice in intenzivne postelje v Sloveniji polne, da se ze po svetu, recimo v italijanskih medijih ze zgražajo nad slovensko neverjetno brezbriznostjo? A vama je treba narisati, novinarja Kuralt in Medvescek, da bosta lahko razumela, da netestirani pac ne bojo fizicno hodili v šolo, ne k pouku, ne na malice in kosila in da za to vso odgovornost prevzemajo starsi in da je to ne le upravičeno, ampak nujno?!

      • AlFe pravi, da so IFovi komentarji zmagoviti.
        Pametni zmagujejo, torej so IFovi komentarji vsekakor pametni.
        To je dobra novica, čestitam, IF!

        Slaba novica je, da AlFetovi komentarji o pandemiji zahrbtne in smrtonosne bolezni, venomer puščajo vtis, da AlFe z njimi tekmuje v neumnosti in hoče v tej disciplini prekositi samega sebe.

        AlFe je imel namreč srečo, da je prebolel blažjo obliko Covida. Iz te okoliščine je izpeljal popolnoma napačne in nesmiselne sklepe: češ da za Covidom umirajo samo stari ljudje, da otrokom bolezen ni nevarna in da gre samo za “gripico” (tega sicer že nekaj časa ni ponovil, kar morda kaže, da mu gre na bolje). Omenjene in podobne nesmisle AlFe vztrajno ponavlja ves čas pandemije, ker mu, žal, manjka temeljnega sočutja in empatije do soljudi.
        Manjka mu tudi razumnosti, da bi dojel, da se v populaciji okužbe širijo nepovezano s starostjo okuženih.

        Tudi če na širjenje okužb pogledamo z AlFetovo sprevrženo logiko, ugotovimo, da nikjer, še najmanj pa v šolah in fakultetah, okužbam niso podvrženi samo otroci in mladina. Kaj pa starejši sorodniki teh otrok in mladine ter njihovi učitelji in profesorji – ali vsi ti ljudje niso vredni, da se med pandemijo srečujejo s čim manj možnostmi okužbe???

        Med otroki in mladino se okužbe prenašajo na popolnoma enak način kot med preostalo populacijo. Redno testiranje in nošnja mask so za celotno populacijo učencev, dijakov in študentov nujni ukrepi za ohranitev pouka s fizično prisotnostjo – s čim manj možnostmi prenosov okužb!

        Slovenske bolnišnice so na robu vseh zmogljivosti, zaradi Covidnih bolnikov v dihalnih stiskah in s tem smrtno ogroženih – onkološki bolniki so primorani odstopati svoje postelje akutno življenjsko bolj ogroženim Covidnim bolnikom. Zdravnikov in zdravstvenega osebja, usposobljenega za zdravljenje in nego preštevilnih Covid bolnikov in hkrati vseh ostalih bolnikov, v državi primanjkuje!
        Osebje, ki že enaindvajset mesecev dela na Covid oddelkih, je popolnoma izčrpano!

        AlFe bi sebe (in kot kaže tudi svoje otroke) ubranil pred osnovnimi in najbolj preprostimi zaščitnimi ukrepi (nošnja mask, samotestiranje, distanca, razkuževanje, prezračevanje), predvsem pa pred cepljenjem zato – ker itak težko obolevajo in umirajo drugi ljudje, ne pa on sam in njegovi bližnji!

        On sam in njegovi zaradi Covida očitno niso umrli. AlFetu tudi ni treba skrbeti za Covid bolnike. Za ljudi, ki so zaradi Covida umrli ali imajo zaradi Covida težke zdravstvene posledice, pa AlFeta ne briga, zanj so to samo “stari ljudje”.
        Takšna stališča niso stališča, ki bi jim lahko rekli krščanska in niso vredna kristjana!

        Četudi oseba, ki zastopa taka stališča, redno moli Rožni venec in drugim priporoča rožnovensko molitev namesto zajtrka ter je ob tem prepričan, da je z molitvijo izkazal vso svojo ljubezen do Boga in do bližnjih – na koncu dneva deli po spletu čisto enaka stališča o Covid, kot jih delijo brezbrižni, brezvestni in hudobni sebičneži!

        Za AlFeta je pripoved v članku na spodnji povezavi pripoved o “starem” človeku.

        https://n1info.si/koronavirus/nisem-verjela-da-se-mojemu-otroku-lahko-zgodi-kaj-taksnega/

      • Covid ji je marca 2021 spremenil življenje – pristala je  v intenzivni negi, v komi, intubirana, priključena na respirator, dobila gangreno in ostala brez vseh prstov na desni roki – invalid zaradi Covida!

        Gospa Darja Korez Korenčan se je po šestih mesecih bolniškega staleža septembra 2021 vrnila v službo na rtvslo. Najprej je svojo težko izkušnjo s Covidom opisala za spletni medij N1, nato še Tanji Starič v Odmevih, pretekli teden.

        Po AlFetovo je gospa Darja samo en “stara ženska” več…

        https://siol.net/novice/slovenija/pretresljiva-zgodba-voditeljice-nacionalke-ki-je-tvs-ni-objavila-566182

        Njeno pričevanje od 23. minute dalje:

        https://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174823364

        • Mogoče preveč pricakujem, a vendar, a gospa Korez Korenčan kot znana javna osebnost, ni morda mogla prej s svojo zgodbo v javnost? In predvsem, kako da izrecno ne zeli ljudem po vsej tej izkušnji ubesediti poziva, naj se grejo cepit? In kako je mozno sele razumeti Gregorja Pecana in Fani al Mansour, vodje organizacij osnovnošolskih in srednješolskih ravnateljev, ki najprej ne eden ne drugi kljub vecim pozivom nista želela niti pozvati zaposlenih v šolstvu, naj se grejo cepit, stalno delala težave in izvajala pritiske proti, ko se uvajalo obvezo nosnje mask v šolah in zdaj testiranja v solah in celo protestirala proti akciji, da naj bi v šolah učencem, dijakom predstavili kratek film Mitje Pokorna, ki prek pristnih izpovedi prebolelih covid19 nagovarja ljudi k odgovornemu ravnanju in cepljenju. Ces da imajo zaposleni in solajoci se v šolah o tej bolezni in cepljenju različna prepričanja in da bi bilo to nedopustno vsiljevanje ipd.

          Kaj takega?! V mnogih državah bi ze zdavnaj ” lincali” taka škodljivca v boju z epidemijo kot sta Gregor Pečan in Fani al Mansour. Javni pritisk, pritisk institucij, bi ju prisili k odstopu. Tudi zaradi takih smo, kjer smo. V naših bolnicah je trenutno najhuje v Evropi.

          70 mladih zdravnikov je v nekaj zadnjih dneh(!) na ministrstvo za zdravje podalo zaprosilo za dokument, ki omogoča odhod v tujino. Medtem jih neotesanci iz Studia City nacionalne RTV hise oddaje ( z Bojanom Kranjcem in Marcelom StefancicemJr), ki je vecdesetletni škandal sam po sebi in jo nobena resna primerljiva hiša v Evropi niti priblizna ne bi dopustila, javno zmerja z ” Janezovimi upognjenci”.

          Kaj bo potem, ko bojo zdravniki od take nore nacije, kjer imajo najbolj usekani in neodgovorni najvec besede, preprosto odšli?

          • “V naših bolnicah je trenutno najhuje v Evropi”

            Tako pač je, ker se namesto z znanstveniki pogovarjamo s filmarji. Dr. Zelenko je pred izraelskim sodiščem pričal o 6000 ozdravljenih in nič umrlih. Ker posluša znsnstvenike.

          • IF,
            soglašam z vašim pomislekom o poznem javljanju ge. Korenčan, a mnogo več pomislekov imam o namenih njenih novinarskih kolegov na drźavni tv. Ti so za njeno kalvarijo izvedeli, če ne takoj, pa po njeni odpustitvi iz bolnišnice ali najkasneje po vrnitvi v službo. Ljubljana ni velemesto, novice se hitro širijo, med novinarji iste rtv hiše pa sploh. Čeprav so novinarji tvslo gotovo vedeli za težke posledice, ki jih je po Covidu utrpela njihova kolegica, so vseeno dolge mesece promovirali širjenje okužb na množičnih protestih!!!

            Ga. Korenčan se je po šestih mesecih bolniške v septembru vrnila v službo na državno tv. O trpki izkušnji s Covidom je pred kamero v Odmevih prvič spregovorila šele 17. novembra, torej dva meseca kasneje. Ne vem, ali je morda imela osebne razloge za odlašanje, toda njen pogovor s Tanjo Starič mi je sprožil več pomislekov:

            – kako to, da novica o njenem težkem poteku Covida več kot osem mesecev ni pricurljala v javnost, ko gre vendarle za medijsko prepoznaven obraz?

            – zakaj se gospa Korenčan s svojo izpovedjo ni pojavila v koprodukcijski oddaji rtvslo in poptv “Skupaj naprej” (menda namenjeni osveščanju o Covidu?), predvajani slab teden pred dotičnimi Odmevi?
            Njeno pričevanje v tisti oddaji bi močno odmevalo v slovenski javnosti, saj je bila oddaja predvajana v ‘prime time’-u, med 20:00 in 22:00 ter dosegla 700 tisoč različnih gledalcev obeh tv.

            – zakaj je gospa najprej spregovorila za obskurni spletni portal N1 in šele zatem nastopila pri svojem delodajalcu, v Odmevih pri kolegici Tanji? Ali njeni kolegi pred tem morda niso hoteli objaviti njenega pričevanja? Podatki kažejo, da je gledanost tvslo v zadnjem času zelo upadla. Odmevi dosegajo 19% gledanosti. Pričakovali bi, da se bodo uslužbenci državne tv trudili objavljati izvirne in sveže zgodbe in novice, ne pa zgolj kopirati od drugih medijev.

            – v pogovoru smo izvedeli, da so Korenčanovo kolegi na tv spraševali o njeni izkušnji z boleznijo, zato je napisala knjigo, kjer je vse popisala. Na vprašanje Siolovih novinarjev, zakaj je najprej spregovorila za drug spletni medij, je ga. Darja odgovorila, da je v Odmevih gostovala zaradi izida knjige (ki je izšla minuli petek). Ali je tako načrtovala avtorica sama ali pa je šele izid knjige prisilil njene kolege, da so javnosti končno predstavili njeno zgodbo – ki prej nikakor ne bi sedla med njihovo večmesečno promoviranje protestov?!?

            – ga. Darja svojih težav z dihanjem in z glasilkami kot posledico težkega poteka Covida ni mogla prikriti. Kamera pa se je ves čas pogovora izogibala posnetkom roke z amputiranimi prsti (ne vemo, ali morda na željo ge. Korenčan?) – kot bi bil pogled na poškodovano roko preveč pretresljiv za “občutljive” tv gledalce. V kampanjah proti uporabi pirotehničnih sredstev je državna tv nazorno kazala razmesarjene roke zaradi eksplozij petard.
            Govorjenje o posledicah Covida, podprto z vidnimi posledicami bolezenskih zapletov, bi bilo nadvse prepričljivo – če se že pogovarjamo o pričevanjih.

            Verjamem, da je ge. Korenčan soočati se na novo z invalidnostjo težko, a njena invalidnost ima vendarle zelo velik pričevanjski potencial, ki bi nekoga drugega lahko prepričal, naj se cepi in ga na ta način ubranil pred morebitnim težkim potekom Covida ali celo pred smrtjo!
            Ali gospa Korenčan ni zmogla ali ni smela odločno priporočiti cepljenja pred kamerami tvslo??

  3. V članku je zelo lepo predočena lastna izkušnja s Covidom, hvala vam za to pričevanje, gospod Bašelj.

    Konec avgusta 2021 je v tujini zaradi Covida umrl moj sorodnik v drugem kolenu, pred tem zdrav 42-letnik. Zapustil je mlado vdovo in dva majhna otročiča, štirinpolletnika in šestmesečnega dojenčka.

    Samo tri tedne pred okužbo in hitro smrtjo se je mladi mož v objavi na FB opredelil kot nasprotnik cepljenja proti Covidu in zagovornik svobodne izbire, ki da zaupa v svoj imunski sistem…
    Nato se je zgodila družinska tragedija, ki bi se ji zelo verjetno izognil, če bi se kot ‘pater familias’ cepil…

    … človek je zaradi Covida umrl, njegov proticepilski zapis na FB ostaja… pod njim pa številni izrazi sožalja družini… v spomin na pokojnega in v opomin vsem, ki omahujejo pri odločitvi za cepljenje…

    • AlFe, zopet širite laži, sram vas bodi.

      Ortodokosni judovski splošni zdravnik Vladimir Zelenko svojih trditev, da je paciente s Covidom ozdravil s kombinacijo hidroksiklorokina, azitromicina in zinka, nikoli in nikjer ni podprl s stvarnimi podatki, študijami in analizami. Edini dokaz, da je takšno zdravljenje obstajalo, so bile nepreverjene osebne trditve dr. Zelenka!

      Vodje hasidske skupnosti v naselju Kiryas Joel (New York), kjer je Zelenko mnogo let opravljal zdravniško službo, so marca lani v javnem pismu ostro zanikali laži dr. Zelenka o številu koronavirusnih okužb v tem naselju. Kmalu zatem je dr. Zelenko zapustil Kiryas Joel.

      Zelenka je preiskovalo zvezno tožilstvo zaradi njegove trditve, da je ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) odobrila študijo zdravil, ki jih je promoviral.

      https://www.timesofisrael.com/jewish-md-who-promoted-virus-cocktail-leaving-community-where-he-tested-it/amp/

      Zelenko ni pričal pred izraelskim sodiščem, temveč je v virtualnem pogovoru s predstavniki rabinskega razsodišča v Jeruzalemu, rabinom razložil svoje proticepilske izmišljije.

      Domnevnih 669 Zelenkovih pacientov ste spremenili v 6000 – se morda bojite zapisati tri šestice v vrsto, četudi je ena od treh narobe obrnjena?

      https://www.snopes.com/fact-check/zelenko-669-coronavirus-patients/

      • Zal tudi radio Ognjisce, poslusal sem pogovor z patrom Cestnikom in vprašanja nekaj poslušalcev, v tej kriticni situaciji ljudem dopusca, da se delajo vseznalce, klatijo neumnosti in odvračajo poslusalce od cepljenja. Videti demokratično, a zdaj pa res ni čas, da se vsi grejo eksperte za to nevarno novo virozo in cepiva.

        Možno je, da se bo že ta teden slovensko zdravstvo zlomilo. Malo je možnosti, da zdrži. Prostih mest na intenzivni terapiji in respiratorjev rapidno zmanjkuje. Vsak dan manj. Mislim, da manj kot 10 prostih v celi drzavi ta hip. In kaj potem?

        V Avstriji ukrepajo zdaj ob skoraj 2 krat varnejši situaciji. Nemčija bo kot kaže sledila, če ne cela vsaj Bavarska in Saška. Se enkrat, nisem strokovnjak, ampak vse mi kaže, da brez ostrih omejevalnih ukrepov ne bomo zdržali in se bo v nekaj dneh začela agonija neoskrbljenih covidnih in necovidnih bolnikov. Upam, da se motim. Ce ne, bi bilo potrebno ta teden, bolje danes kot jutri, razglasiti sledenje ukrepom Avstrije. Ne glede na ustavno sodisce.

        • Ne vem, katera in kakšna mnenja v zvezi s pandemijo Covid je, preko glasov svojih poslušalcev, v eter spustilo radio Ognjišče, vendar upam, da je pater Cestnik morebitne neumnosti protiutežil z odgovori v skladu s papeževimi napotili k cepljenju kot dejanju ljubezni.

          https://radio.ognjisce.si/sl/241/novice/33681/papez-cepljenje-je-dejanje-ljubezni.htm

          Nekaj poudarkov iz članka nižje na povezavi:

          “Kristjan je zavezan nauku Cerkve in pričevanju njegovih najvišjih zgledov, kot tudi spodbudam in priporočilom uradne stroke, posebno v času epidemije…. Kristjan je etično moralno zavezan, da se tudi na tem področju ne pusti zapeljati tujim naukom, temveč da širi nauk in zgled Cerkve in uradne stroke. Nemogoče je, da bi Sveta Trojica, v tem težkem času za človeštvo, z revolucionarnimi idejami spodkopavala uradno stroko in njene ukrepe ter tako povzročala na stotine novih žrtev… Tudi, če se kristjan odloči, da se ne bo cepil, ne podpira spodkopavanja nauka Cerkve kot tudi spodkopavanja uradne stroke, z zlonamernimi idejami proti cepilnega gibanja in njenih aktivistov, ki v ZDA služijo strašanske vsote denarja na račun množice, ki bo zaradi tega umrla ali doživela težko prebolevanje in dolgo rehabilitacijo smrtonosnega virusa.”

          “Za kristjana je povsem nedopustno širiti nepreverjena in nepotrjena ‘nebeška’ sporočila, ki nasprotujejo nauku Cerkve kot tudi učenju papeža – namestnika in naslednika Jezusa Kristusa na zemlji.”

          https://blagovest.si/aktualno/intervju-se-enkrat-o-cepljenju-proti-covid19-je-to-dejanje-res-proti-veri-in-morali-kot-trdijo-nekateri/

  4. Boj s covidom, kjer je avtor sam sebi naredil več drame s svojim strahom in paničarjenjem, kaj vse je lahko slabo in slabše.

    V resnici pa ni bilo nič tako hudega.

    Najhujše pri vsem tem pa je, da ni več niti svobode govora. Vse, kar, ne paše v mainstream je po mnenju mnogih treba kar pocenzurirati. S tem so presegli levičarje.

    Še za informacijo. Za gripo umirajo v povprečju mlajši.

    • Boze mili, kaj se greste! A vam zdrava pamet ne pove, da ga biksate! A je za gripo kdaj v Sloveniji bilo naenkrat 1200 hospitaliziranih, skoraj 300 na intenzivnih oddelkih in vec kot 200 ljudi na respiratorjih, pa kljub vsem tem naporom vsak dan več kot 20 mrtvih?

      Kaj ce bi vsi podobno nastopajoci za mesec ali dva končno utihnili in pustili besedo tistim strokovnjakom, ki rešujejo z nadcloveskimi napori grozljivo situacijo na covid oddelkih in tistim ekspertom, ki so bili med najboljšimi v šolah, da so lahko potem šli na najtežjo 6 letno fakulteto, kjer so pridno študirali in ne zurirali in potem 4-6 let dodatno specializirali, se dodatno usposabljali in študirali celo profesionalno zivljenje, sodelovali z najboljšimi svetovnimi univerzami, raziskovalnimi in klinicnimi institucijami in so skratka avtoritete? Kdaj bo Slovence srečala pamet, da bojo upoštevali besedo resničnih avtoritet stroke in ne kar nekaj in bojo razumeli razliko med besedo stroke in kar nečem…?!

      • 3600 v sezoni težke gripe. Danes v enem dnevu toliko covida. 16 smrti v sezoni gripe. Danes vec v enem dnevu za covidom. Kako je torej gripa lahko bolj nevarna?

        Cepljeni za covidom manj obolevajo, manj prenašajo ( vsaj nekajkrat oboje), predvsem se redkeje znajdejo na intenzivni in manj umirajo ( v primerljivi skupini po starosti in zdravju okoli 10 krat manj, ali celo 30 krat manj).

          • 3600 hospitalizacij v epidemiji gripe seveda ne pomeni, da so bili vsi naenkrat v bolnicah. Trditev je velika neumnost. Ampak vse, kar pišeš o covidu, zal spada v isto kategorijo. Zakaj bi sploh kogarkoli cepili, če bi tvoje trditve držale in zakaj bi imeli Green pass oz.PCT, če bi bilo to res? Zato ker so cepiva velika farmacevtsko iluminatska zarota s Faucijem in Gatesom na čelu, ker so zdravniki podkupljeni in ker so vse vlade sveta, z Janševo seveda na čelu, po vsebini fašistične in uživajo v kontroli in teroriziranju prebivalstva? Razlaga je enostavna, ampak zato nič manj paranoidno blodnjava….

          • 3600 ljudi je bilo v tistem času naenkrat v bolnici. Zato so takrat govorili o razglasitvi epidemije, ki je na koncu niso razglasili. Imajo pa sicer vsako leto iste težav z gripo, da morajo dajati bolnike na različne oddelke.

            Ti pač naivno verjameš, da je bilo vse to uvedeno v dobro nas, pa ni. Skupaj z virusom. Načrtno so ga spustili, načrtno uvedli diskriminacijo.

            Zate, ki si priden in poslušen državljan, so vse blodnje. Če bi se jim šlo za zdravje, bi se zgledovali po uspešnih.

            Npr. Indija in Japonska – obe sta uporabljali ivermectin.

          • In ko že govoriš o paranoji. Vse, kar so napovedali, se je zgodilo. Cepivo, prepoved zdravil, ki so delovala in siljenje v cepljenje – kljub neučinkovitosti cepiva.

          • Pri večini virusnih bolezni, kjer obstaja cepivo, se je treba cepiti 3 krat ali večkrat. Od otroških bolezni do klopnega meningitisa. Tudi pri gripi nihce ne obljublja, da bo cepljenje zdajle varovalo se pred gripo naslednjo zimo. V mnogih državah se prostovoljno vecina prebivalstva pred zimo cepi proti gripi, v Avstriji pa večina prebivalstva tudi proti klopnemu meningitisu. Pri nas pa proti obojemu z enomestnim procentom. Kaj imamo Slovenci tako zelo proti cepljenjem, bi bila lahko dolga razprava. Ampak zdaj cepljenje rabimo bolj kot kdajkoli v zivljenju večine današnjih generacij. In nova mRNA cepiva so zanesljiva, z manj nevarnimi zapleti kot katerakoli doslej. Ergo….

  5. Se nekaj bom dodal, ker bi se dalo razumeti ono, kar sem prej pisal, da bi bil zlom in katastrofa v bolnicah to, če kritično covid bolni ne bi več mogli dobiti intenzivne terapije in respiratorja.

    Povsem se strinjam z vodjo covid intenzive na infekcijski kliniki dr. Matjazem Jerebom. V nasih bolnicah namrec stanje ni na robu, ampak krepko preko roba sprejemljivega:

    https://siol.net/novice/slovenija/novinarska-konferenca-o-trenutnem-stanju-epidemije-video-566828

    Ne samo da je oskrba covid pacientov ob takih številkah dalec od idealne, ne samo da je zdravstveno osebje povsem preobremenjeno, ampak tudi in predvsem, da v zdravstvu, zlasti na bolnisnicni ravni zdaj vse drugo izven covida razen nujnih urgentnih stanj, dela onkologije in porodnistva enostavno stoji. Cim dlje bo stalo, tem hujše bodo slabe posledice na zdravju in umiranju prebivalstva Slovenije. In to je vsaj enako pomembno kot ekonomski kazalci.

    In se to: kadrovsko omejevalno ozko grlo v teh razmerah niso toliko medicinske sestre, se manj negovalci. Ta nivo pomanjkanja se do neke mere da zapolniti tudi s prostovoljci, zlasti iz višjih letnikov zdravstvenih sol in medicine.

    Urgentnih zdravnikov in zlasti anesteziologov pa ne more nadomestiti nihce. Ce so anesteziologi ob respiratorjih kritično bolnih za covid19, potem operacije odpadejo in je konec s kirurškim zdravljenjem. Slovenija bi morala v svoje dobro drugace razumeti in ovrednotiti poklic anesteziologov, podobno kot to velja v razvitih zahodnih državah. Ni prvic, da je pomanjkanje anesteziologov pomemben problem v slovenskem zdravstvenem sistemu.