Pravnomočna Patria

26
462

sodisceZadevi Patria sem v preteklosti posvetil že kar nekaj strokovnih člankov in javnih oglašanj. Tudi na straneh tega časopisa, kjer sem Patrio zaradi njenega seizmičnega vpliva na slovenski politični prostor označil kot politični proces par excellence. Ne torej nujno v njenem nastanku, prav gotovo pa v njenem učinku na slovenski politični prostor. Ta se nam v teh dneh, kot je dobro znano, ruši pred očmi. Vendar tokratni razmislek o zadevi Patria ne bo obravnaval njenih političnih posledic, ampak le nekatere pravne dileme.

Z odločitvijo višjega sodišča je prvostopenjska sodba v zadevi Patria postala pravnomočna. To pomeni, da zanjo velja domneva pravne pravilnosti; da jo je kot tako treba spoštovati in da na njeni podlagi lahko praviloma nastopijo v njej predvidene pravne posledice. Pravno dogajanje v tej zadevi pa kljub njeni pravnomočnosti še zdaleč ni končano. Zagovorniki so že napovedali vložitev izrednih pravnih sredstev, morebiti bo sledila tudi neposredna ustavna pritožba na Ustavno sodišče in nazadnje bi lahko končali, po nekaj dodatnih letih, še v Strasbourgu.

V luči dolgotrajnosti postopka in njegove razvpitosti sem prepričan, da si želijo tudi pravni laiki razumeti, na čem konkretno pravnomočna sodba temelji. Tega, žal, ni preprosto pojasniti v nekaj stavkih. Kot zapiše višje sodišče, je zadeva tako kompleksna, da jo je mogoče razumeti le kot celoto in zato tudi, nekoliko nenavadno, zavrne poskuse pritožnikov, da bi sodbo analitično razgradili. Sodba tako po mnenju višjega sodišča stoji kot celota in kot tako jo je z odkrito vztrajnostjo višje sodišče tudi potrdilo.

V tem je lahko njena moč in hkrati šibkost. Višje sodišče poudari, da je sodba indične narave. To pomeni, da ne temelji na neposrednih dokazih, ampak na posrednih. Na temelju indicev je domnevnega storilca mogoče obsoditi le, če ti tvorijo zaprt vzročno-posledični krog, ki omogoča sklepanje z gotovostjo, da je obtoženi dejanje zares storil.

Glede te gotovosti bo tudi po pravnomočni sodbi še precej razdvajanja političnih duhov, pa tudi pravniških mnenj. In to upravičeno. Zadeva Patria je pač zaznamovana z obtožnim predlogom, ki je zatrjeval storitev kaznivega dejanja na neznanem kraju, ob neznanem času in na neugotovljen način. Tudi pravnomočna sodba v tem oziru ne stori velikega koraka naprej. Čas je še vedno opredeljen kot »v času od 10.8. 2005 do 22.8. 2005«. Kraj še naprej ostaja neugotovljen, a ga višje sodišče, skupaj s časom, označi kot okoliščini, ki nista odločilni za obstoj kaznivega dejanja.

Tudi laik bi ob tem moral zastriči z ušesi. Vse na tem planetu se vendar zgodi v določenem času in prostoru, ali pa se to ni zgodilo in torej ne obstaja. Trditev, da obe okoliščini: čas in kraj »zgolj pripomoreta k individualizaciji konkretnega kaznivega dejanja«, nista pa njegov zakonski znak, je tudi najmanj nenavadna. Individualizacija je namreč ključna, če naj bilo kaznivo dejanje sploh storjeno.

Podobno nenavadno celo za laična ušesa zveni trditev višjega sodišča, da ni ovira, da prvostopenjska sodba navaja, da se je dejanje zgodilo »na neugotovljen komunikacijski način.« Zakaj: ker je »zakonski znak ‘sprejem obljube’ vsebinsko (ker gre za neke vrste subjektivni znak kaznivega dejanja) dovolj določno determiniran že v samem zakonu in tega zakonskega znaka, razen v abstraktnem opisu kaznivega dejanja (kjer se navaja očitek sprejema obljube) v konkretnem dejstvenem opisu niti ne bi bilo potrebno še natančneje opredeliti.«

Z drugimi besedami: obljuba je konkretno sprejeta, ker je sprejem obljube že v zakonu opredeljen kot sprejem obljube. Kako je bila ta sprejeta, konkretno z enim samim aktom in dokazom v sodbi ni izpričano. Sodba je, ne pozabimo, vendar indična! Zato se je sodišče, kot v vseh drugih posameznih elementih kaznivega dejanja zateklo k holistiki, torej k utemeljevanju in dokazovanju posameznih elementov z zatrjevano logičnostjo celote.

A tu imamo opravka z vsaj navideznim logičnim protislovjem. Celota je lahko prepričljiva le, če so taki njeni posamezni deli. Ne moremo pa posamezne dele ocenjevati v naprej kot logično prepričljive v luči celote, ki jo moramo šele ugotoviti. Tako se zdi, da ima sodba same logične spremenljivke in nobene dokaz(a)ne konstante.

Skratka, tudi ko izključimo vsakršna politična ozadja, je zadeva Patria, vključno s sodbo višjega sodišča, sama pravno po sebi izjemno kompleksna in temelji na neprepričljivih, zares krhkih pravno-logičnih konstrukcijah. Vodotesnost obrazložitve, ki si jo je v enem svojih javnih nastopov zaželel bivši predsednik ustavnega sodišča, tako še zdaleč ni samoumevno podana.

Z vidika same ustavnosti bi želel, slednjič, opozoriti še na nekaj potencialno ustavno spornih delov sodbe. Ti se nanašajo zlati na samo opredelitev kaznivega dejanja v kazenskem zakoniku. Višje sodišče v sodbi nekajkrat, a ustavnopravno povsem nekritično, ugotovi, da je 269. člen KZ na številnih mestih »pomensko odprt.« Tako glede vpliva, kot celo tudi glede samega dejanskega stana kaznivega dejanja. Če je temu tako, bi se veljalo vprašati, ali je 269. člen KZ sploh ustaven, ali je sploh skladen z načeli pravne države, med drugim tudi lex certa?

Da bodo bralci bolje razumeli in kot jasno zapiše višje sodišče, kaznivo dejanje po 269. členu KZ je storjeno že tedaj: »ko storilec, v konkretnem primeru obdolženi Janša, sprejme ponudbo koristi in ko niti ni nujno, da bi moral pri drugih, torej pri osebah na MORS-u, ki so sodelovale v postopku pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb, dejansko posredovati.« Ali je to že dovolj za inkriminacijo ravnanja in ali je ta dovolj določna, je seveda ustavnopravno vprašanje, na katerega bo v prihodnosti moralo odgovoriti najprej vrhovno, nato pa tudi ustavno sodišče. Nekatere države so menile, da ni. Zato, za razliko od Slovenije, tega kaznivega dejanja v svoj pravni red niso prenesle na tak nedoločen in za stranke pravno (ne)varen način.

Skratka, zadeva Patria poraja celo vrsto tehnično-logično- in ustavnopravnih vprašanj. Četudi odmislimo vse politične scenarije za njo in ob njej, je torej izredno krhek pravni primer, ki s pravnomočnostjo še zdaleč ni dosegel svojega epiloga. Kot ustavni pravnik si želim, da bi do njega vendarle prišlo na način, ki bo prepričljiv za večino slovenske pravne stroke in ki bo mednarodnopravno primerljiv. Ta želja je še toliko bolj na mestu, ker bo v naslednjih dneh in tednih sledila politična histerija, kot je običajna za take primere. Upam, da bo slovenska pravna stroka tokrat ostala zvesta svojemu poslanstvu in zadevo obravnavala, kot je navada v tujini, ad rem in z vso svojo profesionalno integriteto.

Pripis uredništva: Prispevek je bil v nekoliko spremenjeni obliki najprej objavljen v Večeru.


26 KOMENTARJI

  1. Kaj je potrebno toliko dokazovanja , ko je jasno, da je JJ obsojen, ker se je uprl komunistom. Mašinerija se ga je odločila odstraniti kakor prej že stotisoče drugih. Upam pa, da se jim bo JJ zataknil v grlu in se bodo z njim zadavili.

    Danes bom obesil samo EU zastavo.

  2. Matej Avbelj je brez realne izkušnje Heisenbergovega načèla nedolóčenosti iz začetka 20. stoletja in razmišlja kot bi bili v predmoderni dobi. A sedaj smo v 21. stoletju in današnje pravo je del tega sveta, ča naj ima kak smisel. Vsa sodobna znanost je v osnovi indična, a njeni produkti (npr. mobiteli itd itd itd) vseeno delujejo, pa če nam je to všeć ali ne. Menim, da imajo dandanes večje težave s sodobnim pravom odvetniki, razlagalci, ki ribarijo predvsem v kalnem, a k sreči so nekateri sodniki že v 21. stoletju, a tudi teh je malo. Skratka, če bi vsi razmišljali kot Matej Avbelj, bi bila naša civilizacija v nekaj desetletjih vrnjena nazaj v srednji vek. No, mogoče pa bi bili tega nekateri celo veseli.

    • Kaj konkretno komentirate (beri: kritizirate) iz Avbljevega teksta, navedite oz citirajte prosim. Ker drugače vas ne gre jemati resno ampak zgolj kot obrekovalca.

    • Tole je pa vrhunsko mešanje megle.

      Heisenbergovo načelo nedoločenosti je termin iz (kvantne) fizike in pravi, da nobenemu nebesnemu, atomskemu ali podatomskemu telesu ne moremo istočasno z enako stopnjo natančnosti določiti lego in hitrost v prostoru.

      Ko bo mene pri 100 na uro v naselju ustavil policaj, mu bom samo razložil Heiselberga in bom oproščen.

      Zdaj mi je sodba o zadevi Patria popolnoma jasna.

      • Ne, narobe sklepate.
        Policaj vas bo ustavil in vas obtožil prehitre vožnje. Rekli boste, da nima nobenega dokaza za to, on pa vam bo razložil Heisenbergovo načelo in vas kaznoval.

        • Ja, saj to me skrbi.

          Lahko se najde, kakšen nadobuden sodnik, ki ima polno glavo raznih idej in visoke znanosti, kot je Heisenbergovo načelo ali pa še kaj in ki zagovarja ničelno toleranco do korupcije ali pa nasilja (Pavel bi rekel gnostični utopist). In potem mi bo spisal eno zakomplicirano sodbo, da sploh ne bom razumel česa sem obtožen.

    • Francovo prenašanje zakonitosti subatomskega sveta v našo stvarnost, je zelo podobno prenašanju totalitarne miselnosti v demokracijo. Oboje se ne obnese na dolgi rok. Prav gotovo bo to zgodovina kmalu dokazala!
      Tak pojav, ki nima zgodovinske perspektive, je prenašanje delovanja LAIČNEGA sodstva, ki smo ga dobili takoj po vzpostavitvi revolucionarne oblasti, v sedanji čas. Razlika med takratnim in sedanjim laičnim sodstvom je v tem, da ga danes izvajajo KVALIFICIRANI izvajalci. Gre torej za ljudi, ki jim je težko pripisati naivnost revolucionarnega navdušenca. Sedanje laično sodstvo je Huda jama stroke! Kot izvajalcem “revolucionarne pravice” ni bilo težko v imenu revolucionarnih ciljev najti POGUM za POBIJANJE otrok, o čemer pričajo kite deklic pobitih in z apnom posipanih, ter napol živih zazidanih v rudniškem jašku, pod katerim se polni vsem Slovencem tako zelo ljubo Laško pivo, tako tudi sedanji izvajalci laičnega sodstva NAJDEJO POGUM za izrek sodbe, ki je posmeh stroki, slovnici, logiki in morali.
      Slovenska civilna družba molči, ker jo financira na naš račun država, od nje pa pričakuje za totalitarno obnašanje značilno podložniško držo!
      Tisti, ki so s “trojkami” izvajali revolucionarno nasilje, nam danes zaradi strahu pred evropsko “trojko” ponujajo rešitve, ki jih spleta sprega med stroko in najbolj pokvarjeno parapolitiko!

    • Tudi to smo že videli – da se nekdo z bedastimi očitki loteva, ne osnovne teme, o kateri govori zapis, temveč se loteva avtorja zapisa, da bi tako na perfiden način razvrednotil njegov prispevek k razumnosti.

      Pravične sodbe ne slonijo na metafizičnem filozofiranju.
      Pravične sodbe temeljijo na neizpodbitnih dokazih.
      Dotična sodba, njeni pravnomočnosti navzlic, ne temelji na neizpodbitnih dokazih.

      Seveda nekdo lahko očita g.Avblju nepoznavanje kvantne fizike, če hoče. Sploh ni vprašanje, s kakšnim namenom mu to očita.

      Kar se 21. stoletja tiče, drži prav obratno od tega, kar bi nekdo hotel pripisati avtorju zapisa: dotična pravnomočna sodba je tista, ki potiska Slovenijo (ne potiska pa hkrati celotne sodobne civilizacije!) nazaj v času, nazaj v prejšnje tisočletje, nazaj v predmoderno dobo totalitarne nadvlade komunizma s politično motiviranim sodstvom vred.

      • Ah, ko bi le bilo to metafizično filozofiranje. Ta sodba je žalitev inteligence. To je ta sodba. Tako kot oprostitev Zidarja, ker se je revežu zmešalo in je menda tako dementen da se ne more braniti. Tako izgleda doslej še nevidena stopnja delati se neumnega. Sodnica se je dela tako neumno, da nihče ne more mimo!

    • Glede (i)relevantnost Heisenbergovega teorema (Heisenbergov teorem se imenuje tudi načelo nedoločenosti) za družboslovne znanosti, je dal najboljšo razlago Nassim Nicholas Taleb v knjigi The Black Swan.
      I find it ludicrous to present the uncertainty principle, as having to do anything with uncertainty. Why? First, this uncertainty is Gaussian. On average, it will disappear… … We may remain uncertain about the future positions of small particles, but these uncertainties are very small are very numerous, and they average out – for Pluto’s sake they average out! They obey law of large numbers… …Most other types of randomness do not average out! If there is one thing on this planet that is not uncertain, is the behaviour of a collection of subatomic particles! Why? Because, as I have said earlier, when you look at an object composed of a collection of particles, the fluctuations of particles tend to balance out.
      But political, social and weather events do not have this handy property, and we patently cannot predict them, so when you hear “experts” presenting the problem of uncertainty in terms of subatomic particles, odds are that the expert is phony. As the matter of fact, this may be the best way to spot a phony.
      Predstavljanje načela nedoločenosti, kot nečesa kar ima zvezo z negotovostjo se mi zdi smešno. Zakaj? Prvič, ta nedoločenost je Gaussova. V povprečju, bo izginila… …Morda bomo za vedno ostali negotovi glede prihodnje pozicije majhnih delcev, vendar so te negotovosti zelo majhne in zelo številne in se izravnajo – za Plutonovo voljo izravnajo se! Ravnajo se po zakonu velikih števil… … Večina ostalih tipov naključnosti se ne izravna! Če obstaja ena stvar na tem planetu ki ni negotova, je to obnašanje skupin subatomskih delcev! Zakaj? Ker, kot sem povedal ravnokar, ko gledamo objekt sestavljen iz skupin delcev, fluktuacije delcev težijo k izravnavi.
      Vendar politični, sociološki in vremenski pojavi nimajo te priročne lastnosti, in jih očitno ne moremo predvideti, zato ko slišite »eksperte« predstavljati problem negotovosti s pomočjo subatomskih delcev, je takšen ekspert najverjetneje prevarant. Pravzaprav je to morda najboljši način, da razkrinkate prevaranta.
      Žal Heisenbergov teorem ni edini primer zlorabe fizikalne terminologije. Alan Sokal in Jean Bricmont sta v knjigi Fashionable Nonsense analizirala številne zlorabe naravoslovnih znanosti in opredelila štiri oblike teh zlorab:
      1. Razglabljanje na dolgo in široko o znanstvenih teorijah, ki jih razpravljalec v najboljšem primeru zelo megleno pozna.
      2. Uvažanje konceptov iz naravoslovnih znanosti v družboslovne, ne da bi podali najmanjšo konceptno ali empirično utemeljitev.
      3. Razkazovanje izobrazbe z brezsramnim premetavanjem tehničnih izrazov v kontekstu kjer so popolnoma irelevantni. Cilj je nedvomno narediti vtis in zastrašiti ne-znanstvenega bralca.
      4. Manipuliranje fraz in stavkov, ki so dejansko nesmiselni.
      Žal je takšnih zlorab znanosti vedno več.

      • To kar pišete je gotovo zelo res. Prišli smo do točke, kjer se na “znanost” ne moremo kaj dosti zanašati. Znanost je samo orodje, kako bo uporabljena, je pa odvisno od vsakega posameznika. Tako je pogosto je kakšen kmet, ki ima nekaj smisla za klasično fiziko mnogo pametnejši od kakšnega visokega izobraženca.

    • Kar ne gre mi iz glave tale kvantna fizika v pravosodju.

      Eintein je nekoč izjavil, da sta dve stvari neskončni: človečka neumnost in vesolje. Pa za slednje ni bil čisto prepričan.

  3. Zanimivo je, da se oglašajo samo pravni strokovnjaki ki kritizirajo sodbo, ne pa tudi pravni strokovnjaki, ki jo morebiti zagovarjajo. Vsaj jaz še nisem slišal nobenega.
    Očitno se ne upajo izpostavljati, da se ne bi kompromitirali ali pa takih sploh ni.
    Tako, da zaenkrat so na tej drugi strani samo:

    #1 Tožilec Ferlinc, ki pa itak mora po službeni dolžnosti zagovarjati sodbo, tako, da njega ne gre šteti.

    #2 Sodniški senat s svojo obsodbo.
    Ta sodniški senat ni sodil samo obtožencem ampak je sodil tudi sebi!!!

    • Aja, pa tista sodnica iz višjega sodišča, ki je sodnici Klajškovi čestitala za pogum, to sem pozabil.
      Skratka, izgleda, da je za to sodbo bil potreben samo pogum.

  4. Z Arhivi smo požgali pričevanja o “dosežkih” tistih, ki nam s totalitarnimi britvicami na balin brijejo vsak poganjek samostojnega razmišljanja.

    • Tudi mene je sodba spomnila na kozlovsko sodbo , zato sem jo poslušal tule: http://www.youtube.com/watch?v=tFjkp-C7M2s
      Kozlovska sodba je bila napisana pred 150 leti, torej ima slovensko razumevanje kaznivega dejanja od davno probleme. Slovenski miselni ustroj je očitno defekten, zato se je tako degeneriran družbeni sistem kot je komunizem, tako dobro razrasel v slovenskih glavah.

  5. V tem sojenju je najbolj presenetljivo odkritje nas laike, da sploh obstaja možnost obsodbe brez neposrednega dokaza o privolitvi podkupovanja, ne da bi dejansko sploh prišlo do podkupovanja. Ker na Finskem niso pritrdili, da je bi je prišlo do podkupovanja, sklepam, da o namenu podkupovanja sploh niso sodili. Torej biti sodno preganjan za namen se mi zdi slovenski unikum. Zato bi se mi zdelo, da bi to tako imenovano indično pravo nek pravni strokovnjak objasnil, kakšna je praksa v drugih državah.

    • “V tem sojenju je najbolj presenetljivo odkritje za nas laike, da sploh obstaja možnost obsodbe brez neposrednega dokaza…”
      Zame je naravnost GROZLJIVO (ne samo presenetljivo) spoznanje, da se lahko vsak od nas znajde v podobnem položaju. Likvidacija – ne sicer fizična (ki zdaj, ko smo “civilizirani”, iz higieničnih razlogov nekako ne pride toliko v poštev), a nič manj temeljita.
      Kdor ni z nami, ga bomo utišali, odstranili, onemogočili … In: razmišljanje s svojo glavo ni dovoljeno – razen če je dodobra oprana z “našim” šamponom! Ops! Popravek: dovoljeno je samo kimanje in strinjanje z nami!
      Razumeli lekcijo?

      • Glupi Tito. (ali tudi Hitler). To gre lepo, čisto, brez likvidacij. Ni jim kapnilo. Kučan obvlada. Pa ne samo on. Zdaj jih je že cela rajda, ki obvladajo.

  6. ..razumel bi, če bi tem našim sodili…posebej brez Janše..da so hoteli in so navlekli naivne Fince v to, da so oni tisti, ki odločajo o nabavi in da jim je zato treba dati provizije..

    ..torej, da bi jim sodili zato , ker so zavajali finske partnerje, da so močne in vplivne face..

    gospodarski spori press

  7. Ničkolikokrat se je pri nas že zgodila taka ali drugačna nezgoda: razbit kozarec, polito mleko, prevrnjena lončnica. In – nihče izmed naših otrok (menda) tega ni storil. Krivca nismo mogli najti. Kako da nismo pomislili na JJ???? Bom odslej to upoštevala! (Saj ni treba, da je že kdaj bil pri nas. Sigurno ima kakšne telepatske sposobnosti ali druge neugotovljive transportne kanale, za katere ni potrebna fizična prisotnost na kraju “zločina” … Zdaj ko imamo referenčno sodbo, bo toliko lažje “dokazovati”!)

    • Počak da to otroci skapirajo. Naslednjič ko bo kaj “kdo je storil” bodo v en glas “JJ, mami!” 🙂

  8. Prve mesece sem bil zelo skpetičen ali je JJ kriv ali ne. Dobro leto pa ne več, ker verjamem pravnim strokovnjakom, hkrati pa publicistom, ki so pokazali koliko afer proti JJ je namestila UDBA oz. njena podtalna ostalina.

    Mislim, da ta sodba JJ lahko samo koristi, ker bo zbudila precejšenj delež Slovencev,ki so se potuhnili v lagodji zadnjih 25 let. V Ukrajini, največji evropski slovanski državi že vidimo kako legalno v obliki žrtve večja mafija ugrablja svobodno državo s specialci, ki so do zob oborženi z vrhunskim orožjem, protitankovsko in protiletalsko oborožitvijo. Iz tlačanov bo KGB mafija s Putinom naredila ruske sužnje. Podobnemu scenariju bomo priča zgleda tudi v Sloveniji, če se ne bomo pravočasno zbudili.

    Če so vse vzhodno evropske države v 10 letih imele povprečno rast BDP med 3 in 5% ( v resnici pa pred krizo 10% in po krizi 1%(, pa je Slovenija v 10 letih zrastla samo 10%, torej povprečno 1% letno. Vse ostale procente je pobrala mafija in birokracija!!!! Ki si želi zapustiti EU in nas priključiti SRBORUSKEMU VLAKU.

    Pustimo, da na koncu razsodi še evropsko sodišče. Pri čemer na dobijo kazni tudi sodniki vpleteni v ta postopek. In sicer če bo JJ oproščen, morajo ti sodniki dobiti zapor ( pa ne turistični, vikend – ampak pravo ječo s posiljevalci in pedri, kolektivno celico z morilci in roparji) za 5x do 10x dosojene kazni.)

    • Nisem tako prepričan, da bo tole ravno koristilo JJ. Je bilo nekaj ničnosti v tem postopku, ki jih je Matoz spregledal. Ali kaj že, kajti to počnejo odvetniki. Ne vem zakaj.
      Spregledana ničnost pa jo odpravi. Tako da zdaj imamo sodbo, ki je procesno dokaj dobra. Bomo videli kaj bodo pripravili za Vrhovno sodišče.
      Sicer ne bo padla, morda niti na Evropskem sodišču, ker ne bo več obravnavana vsebinsko. To mene najbolj skrbi. Že obtožnica ne bi nikoli smela sploh priti v obravnavo. Takšna tožba povsem onemogoča obrambo in je zato vnaprej izgubljena.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite