Orbana že zdavnaj imamo

36
886
Polaganje venca ob Dnevu upora na spomenik revoluciji, ki v Kamniku stoji v Parku Evropa / Foto: Občina Kamnik
V Kamniku v Parku Evropa stoji spomenik revoluciji, kjer zadnja leta potekajo občinske slovesnosti v počastitev, nekdaj dneva Osvobodilne fronte, Dneva upora proti okupatorju. (Foto: kamnik@info)

Veseli me, da je v minulem tednu kar nekaj opazovalcev madžarskih volitev podčrtalo neko bistveno razliko med Slovenijo in Madžarsko. Če se je z domače desne vsaj pridušeno oglasilo “Mi smo lahko Orban” in če so z leve sorazmerno glasno vpili “Oni bodo Orban”, je bila opomba pod črto k takšnemu vpitju več kot dobrodošla.

Imamo Orbana in ga nimamo

Omenjena opomba je preprosta. Orban na Slovenskem ne bi bil nikakršna novost, ker ga že imamo. Tradicionalno vladajoča opcija si je namreč leta 2014 priborila dvotretjinsko parlamentarno večino, kot si jo je Madžar štiri leta prej. In njen vsestranski monopolni položaj v slovenski družbi že dolgo, predvsem pa v zadnji petletki ni ni nič manjši (raje izrazitejši) kot Fideszov na vzhodu.

Sta pa seveda dve razliki. Slovenski “Orban” je ne glede na vse politične akrobacije gospodarja madžarske domovine, ki otežujejo njegovo umestitev na evropski politični zemljevid bolj kot nekoč, drugačnega političnega predznaka. Še usodneje in zanj ugodneje je, da nima obraza, da je brezobličen kolektiv, ki mu sicer občasno nataknejo kakšno glavo, a je slednja popolnoma in vedno zamenljiva.

Kar koli si že mislimo o uspešnem Madžaru, ima njegova življenjska in politična pot jasen profil. Čeprav me boli srce, ker je iz mladega vzhodnoevropskega protikomunističnega disidenta mutiral v ljubitelja ruskega zavetnika vseh evropskih avtokratov in sumljivih desničarjev (in tistih, ki si to želijo biti) ter preroka “neliberalne demokracije”, mu ni moč očitati, da ne zmore poguma povedati svoje stališče.

Pogled na slovensko politično zgodovino po drugi svetovni vojni kaže povsem drugačno sliko. Vladajoča opcija ni proizvedla tako rekoč nobene profilirane voditeljske figure, kakršna je Orban. To še zlasti velja za tiste, ki so morali oblast starih struktur izvoziti v nove čase. Vem, da so nam kot nekakšnega vizionarja radi prodajali Janeza Drnovška, vendar fama o njegovi teži na mednarodnem paketu in njegovi vzvišenosti nad običajne politične strahe nikoli ni bila veliko več kot cenen trik. Pomanjkanje vsebine je bilo celo tolikšno, da je vsa ta brezoblična garda brez hudih notranjih bojev z lahkoto sprejela za svoj fevd državo, katere nastanek ni bil “njena intimna opcija”, kot je nekoč izjavil eden njenih naključnih in zamenljivih voditeljev (čeprav se zdi v tem konkretnem primeru drugače, pa zgodovinsko ni).

Navdušenje nad brezbarvnostjo

Morda bi pričakovali, da bo ta vojska aparatčikov brez jaza, ki povezuje konec druge svetovne vojne na Slovenskem in leto Gospodovo 2018 kot neprekinjen tok, puščala Slovenke in Slovence hladne. Toda ne. Ravno tisti vojščaki na oblast prilepljene opcije, ki so bili najbolj brez idej in brez kakršnega koli resničnega lastnega mnenja, kakršna sta bila dva nekdanja predsednika republike, so predvsem pri starejših generacijah in pri osupljivo visokem deležu intelektualcev in kulturnikov zbujali najbolj ekstatična čustva. Obljubljali so namreč za Slovence očitno izjemno dragoceno možno potopitve v kolektivno anonimnost, kjer se ni potrebno zares zavzemati za nič. Zato je tip politika, kakršen je Orban, lahko na Slovenskem kvečjemu strašilo.

Orbanizem in putinizem 

Iz tega pa izhaja neizogibna posledica, ki jo je potrebno ob madžarskih volitvah izpeljati z vso doslednostjo. “Orbanizem” v kateri koli obliki pod Alpami ni mogoč. Glede na to, da je lahko takšno politično prevlado kot Orban pri nas vzpostavila samo tako imenovana levica,  sta mogoča zgolj “putinizem” ali “lukašenkizem”, na prvi pogled podobna, a vseeno drugačna modela. Za drugačna ju spet ne dela zgolj ideološki predznak, ki kljub Putinovemu opletanju s konservativnimi parolami in judeževskemu poljubljanju ikon v obeh primerih ostaja v znamenju sovjetskega nacionalboljševiškega betonizma. To že tisočič pišem zaradi tega, ker se je ravno v minulem tednu od pametnih ljudi razlegel poziv, naj desna sredina na Slovenskem opusti domnevno “protirusko besnilo”, češ da je ruski Vlado v bistvu “naš človek”. Ampak pustimo neko žalostno povest, kjer sem že zdavnaj opustil vsak up, da koga prepričam.

Vsaj toliko kot ujetost v sovjetske miselne vzorce, ki jih pri nekdanjem “mladem demokratu” z Madžarske vseeno ni, razlikuje Orbana na eni in oba sovjetoidna voditelja na drugi strani dejstvo, da gre pri Madžaru za samoniklo politično osebnost, o čemer je že bil govor, pri njegovih kolegih pa za sistemska aparatčika iz druge ali raje iz tretje lige. Eden se je v zadnjih vrstah udinjal v KGB-ju, drugi v nekem lokalnem kolhozu. Tudi zato je “putinizem” za slovenske razmere ustreznejši, saj se veliko bolje prilega miselnemu obzorju povojne slovenske komunistične in postkomunistične elite.

Pravi zgled je opozicija 

Za pravo, to je po naših podalpskih standardih kot desnosredinsko označeno opozicijo vse doslej povedano pomeni, da se ji ob epskih Orbanovih uspehih že lahko cedijo sline. Tudi ob misli, ki jo marsikdo goji, da bi ji skok volilne udeležbe na madžarsko raven nemara prinesel bajen volilni plus. Toda na praktični ravni se lahko v letu Gospodovem 2018 uči samo od izkušenj prave (tj. levosredinske) madžarske opozicije. Seveda je ta doživela epski neuspeh. A kljub vsemu se je pokazalo, da bi “Viktatorju” lahko ukradla vsaj dvotretjinsko večino, če bi povsod nastopila enotno.

V preteklem desetletju je ena velikih napak slovenske desne sredine, da ni našla ustreznega odgovora na kameleonsko spreminjanje obraza “kolektivnega Orbana” vladajočih. Zato bi morali tokrat vsi tisti, ki ne nameravajo biti del tega “kolektivnega Orbana”, omenjeno dati volivcem jasno vedeti že pred volitvami.

36 KOMENTARJI

  1. Briljantno in konkretno na kubik!!!

    Tudi v Sloveniji se je nakazovalo, da bi lahko dobili na desnici podobno uspešnega voditelja kot je Orban, vendar očitno ni bil tako uspešen pri pridobivanju volivcev.

    Resnično me zanima kakšen pristop ima Orban, ki je tako z lahkoto povozil levico, mi je bila še pred leti zelo močna in nasilna s svojimi protesti.
    Menim, da je Madžarska lahko vzorčni primer, kakšen pristop je potreben do volivcev v Sloveniji.

    Tu ciljam bolj na taktiko kot pa na cilje. Nič nam ne pomagajo pravi cilji, če je pristop napačen.

    Dvomim, da se je Orban venomer bodel z levim liderjem kot se je to pri nas lider desnice.
    Najverjetneje je ugotovil, da se je boljše usmeriti proti volivcem in se z njimi pogovarjati na prijazen način in pri njih pridobiti zaupanje, ne pa energijo trošiti z napadi na leve liderje in novinarje in si s tem zmanjšati priljubljenost.

  2. Zelo ste me presenetili. Pričakoval sem, da boste v Janši prepoznali slovenskega Orbana. A sem se takoj sprijaznil, da ste pravzaprav ubesedili moje misli.
    Znanstveniki družboslovci trdijo, da obstaja kar konkretna korelacija med levo-desnim političnim prepričanjem ter nagnjenostjo k liberalnosti ali avtoritarnosti. Desničarji naj bi bili bistveno bolj tolerantni do avtoritarnosti. Kar pa ne drži vedno. Ob razpadu Sovjetske Zveze so Rusi imeli stranko konzervativnih komunistov, ki jih je, če se ne motim, vodil Igor Ligačov. Generali so ob poskusu vojaškega udara zoper Jelcina in demokratične spremembe poudarjali “porjadok” (red) in ne kakšne “vodilne vloge delavskega razreda”. V Sloveniji sam šele v zadnjih letih čutim močan zasuk k avtoritarnosti med politiki na levici. In me zelo moti. Sem levičar, a bi vseeno, če ne morem živeti v optimalno urejeni državi, raje živel v Združenih Državah kot v Severni Koreji.
    Putin ni tako slab politik. Rusiji je vrnil stabilnost. Uspešno pred globalizacijo in multinacionalkami ščiti ruske vrednote, kar se najbolj očitno vidi v učinkovitem zoperstavljanju genetsko spremenjeni hrani. A po drugi strani duši demokratične spremembe v svoji državi in povezovanje na Zahod, kjer so Rusi s svojim Dostojevskim in Tolstojem z eno nogo kulturno vedno stali.

  3. In če si velika Rusija lahko ob vojaški zmagi v Siriji lahko privošči mednarodno izolacijo, si je malo slovensko odprto gospodarstvo niti ekonomsko nikakor ne more. Tako si seveda ne želim ne putinizacije ne orbanizacije Slovenije. Vsako posebej navajam, čeprav sta obe enako moteči.

      • Ne, ničesar ne pričakujem.
        Vseeno pa si želim, da bi prišlo do uravnoteženja.
        Ker nas močno vleče v levo.
        Kot je spodaj omenil svitase.

    • Amelie, nisem. Ostanek mojega razmišljanja je po koščkih (sicer ne dosledno v pravilnem vrstnem redu) objavljen spodaj.

    • Ravnokar se v Ljubljani začenjajo protesti. Boste prizadete slišali? Lahko pričakujete, da bodo drugi slišali vas, če tokrat vi ne boste slišali drugih?

  4. Ravno danes bodo v Ljubljani protesti proti najnovejšim avtoritarnim potezam oblasti. V Nemčiji starši, ki zavrnejo cepljenje svojega otroka, po novem morajo plačati kazen 2000 evrov. Enkratno kazen. V Sloveniji po novem ne bodo mogli vpisati otroka ne v jaslice, ne v vrtec. Poleg tega jih bodo dodatno preganjali. Postopek “neodoljivo” spominja na tistega iz SFR Jugoslavije po oporečnikov služenja vojaškega roka. Naj se spomnimo. Državo je moč braniti s profesionalno vojsko. Alternativa je obvezno služenje vojaškega roka. V slednjem primeru potrebujemo visok odstotek državljanov, ki služenja ne zavrnejo. SFR Jugoslavija je vse tiste, ki so zavrnili, poslala v zapor. Ko so prišli iz zapora, so vpoklic dobili še enkrat.

  5. Pristop kolektivne varnosti je torej zelo enostavno razložiti s preprostim matematičnim modelom. Kar pa ne pomeni, da drugačni pristopi niso možni. Alternativne medicine stavijo na višjo higieno, ki je že odpravila epidemije kuge in večjo splošno imunost posameznikov, ki podobno kot cepiva znižajo q. Recimo pri zgoraj omenjeni gripi lahko namesto cepljenja celo zimo pridno jemljemo “vitamin” D3. D ne ustreza definiciji vitamina, saj ga poleti ob ustreznem sončenju naše telo lahko tvori samo. A po zimi se jemanje D3 izkaže za bolj učinkovito zaščito od cepljenja…
    Naj povzamem. Sem pristaš waldorfske vzgoje, ekološke pridelave, nasprotnik množičnega uvajanja genetsko spremenjene hrane, vegan in ne želim, da oblast okoli mene z neracionalno ihto zatira vse oporečnike, ki ne želijo vstopiti v ta sistem kolektivne varnosti na osnovi cepljenj. Nočem avtoritarne levice!
    Igor Đukanović

    • Uh. Pri razbijanju mojega komentarja na objavljive koščke, se mi je en izmuznil. Prilagam ga tukaj.

    • Podobno se lahko borimo proti epidemijam. Dandanes je v svetu najbolj priljubljen pristop kolektivne varnosti. Vsi se moramo cepiti z neučinkovitimi cepivi, ki nas ne varujejo, ampak samo zmanjšajo tveganje, da bomo zboleli. Matematika epidemije gripe je takoimenovano geometrijsko zaporedje. En oboleli okuži še dva nova. Ta dva nova štiri. V naslednjem krogu se spet podvoji na osem. In šestnajst. Tako napreduje, dokler ni že večina brez naravne imunosti za gripo že obolela, saj takrat oboleli prenašajo viruse na že obolele in s tem nehajo širiti bolezen. Nekatere bolezni so še bolj nalezljive.

    • Recimo ebola. Recimo, da tam en oboleli okuži osem novih. Takšno geometrijsko zaporedje s q=8 je seveda še neprimerno bolj eksplozivno.

    • Proti temu se znanstveniki borijo s cepivi, ki ta q zmanjšajo pod ena. Če je q ena polovica, potem štirje oboleli okužijo dva nova, ta dva samo še enega in kmalu se epidemija zaduši.

  6. Je pa vsekakor nujno, da je desnica tako močna, da lahko vselej nadzoruje, kaj počne levica in obratno. Torej, da se ne ena in ne druga ne spridi.

  7. ZDA, ki imajo najdaljšo demokracijo dokazujejo, da država in njen razvoj najbolje funkcionirata, ko sta levica in desnica približno enako močni.

    Potem je nadzor nad oblastjo učinkovit.

    • Volilni sistem sili tako leve kot desne, da se borijo za volivce na sredini. V Sloveniji številnim v politiki delujočim še ni kliknilo, da se ne da zmagati z “čiščenjem” med sodelavci in uvajanjem “edino pravilnega” načina razmišljanja.

  8. Politična kultura v vsaki demokraciji bi morala slediti tej demokratični predpostavki:

    Levica in desnica morata druga drugi omogočati demokratični ustroj državne oblasti, ki je podan takrat, ko je opoziciji dano, da ima dovolj moči za nadzor nad oblastjo, da se ta ne spridi.

  9. Glede gospoda Janše pa ponavljam znova:

    Ima daleč najlepši nasmeh od vseh politikov, vendar ga skoraj vedno skriva.

    Čarobni nasmeh mu je najmočnejše demokratično orožje za osvajanje volivcev! Naj ga izkoristi!

  10. Orbana že imamo. Toda pravi, madžarski Orban je pozitivni Orban, ki se trudi za dobro države in državljanov. Naš Orban je negativni Orban, ki se trudi samo za dobro “naših”.

    Razlika je bistvena. Madžarskemu Orbanu uspeva državo dvigati na raven razvitih in konkurenčnih držav, našemu Orbanu uspeva ustvarjati vse bolj zaostalo državo, ki jo konkurenti prehitevajo po levi in desni.

    Na pravega Orbana, ki bi počistil postkomunistični Avglijev hlev, pri nas še čakamo. In samo pravi Orban ga lahko počisti.

    • Gispod Svitase, očitno so vam všeč politiki, ki se izražajo brez ciničnosti in pikrosti, ki se v prazno smehljajo in imajo daljše lase ob ušesih, zato vam sporočam, da nam je en tak vladal zadnja štiri leta.

    • Bi se radi prekvalificirali v frizerja oz. brivca, gospod Svitase?
      Stopite do Cerarjevega Ahmada po nasvet, kako se v tej dejavnosti izogniti davščinam 😀

  11. In naj bo še naprej sodelovalen ne le z desnico, ampak tudi z levico, ko gre za statusa slovenske države, slovenskega naroda in vseh slovenskih državljanov!

  12. ..ko gre za izboljšanje statusa slovenske države, slovenskega naroda in vseh slovenskih državljanov!

  13. Marija, pomagaj!
    Niti nakazalo se še ni, da bi Slovenija količkaj zanihala proti domnevno preveliki večini, Bog mi grehe odpusti: orbanovski večini, pa se ti pisec članka že na vse pretege trudi, da ja ne bo kaj nedemokratično, preveč putinovsko……

    Skrajno novoslovenski tekst, ki je operativno zanič in slabi minimalne šanse za kaj večjega na desni.

    • Na kateri desni? Stavim, da govoriš o opciji, ki v Sloveniji nima in nikoli ni imela večinske podpore.

  14. Povsem logično je, da si volivci v pretežni meri želijo sodelovanja pri izboljšanju stanja.in razvoja.

    Od sodelovanja imamo vsi korist, od nesodelovanja pa le nekateri.

  15. Zato naj vse desne manjše stranke nastopijo na volitvah enotno, sicer ne bo nobena vstopila v parlament! V slogi je moč!

  16. Ali danes obravnavamo primerjavo Slovenije in Madžarske (Orbana), ali smo se odločili, da nas bolj zanimajo učinki cepljenja?

    • Veronika, obvezno služenje vojaškega roka je možno regulirati racionalno in dovoliti izjemam, da služijo civilno. V Sloveniji so civilno morali služiti mesec dlje. Lahko pa uredimo avtoritarno in reveže, ki nočejo služiti domovini z orožjem, preganjamo do onemoglosti.
      Podobno je pri cepljenju. Nasprotnike lahko stigmatiziramo, jih nesorazmerno (z več kot tisoč evri na leto) kaznujemo finančno, nato še zagrozimo z zaporno kaznijo. Ali pa kaznujemo sorazmerno škodi, ki jo (morebiti) delajo skupnosti. Ki ni neskončna.
      Le zelo avtoritarni sistemi jo lahko prepoznajo kot neskončno. In takšni se zadnje čase krepijo tako v Rusiji, na Madžarskem kot v Sloveniji.
      A sam verjamem, da je edini namen predlagane zakonske novele spreti Slovence. In tiste (pre)številne zagovornike avtoritarnosti privabiti med volivce SMC-ja.

  17. Orban se je oblasti dokopal s svojimi mocmi, s svojo osebnostjo in idejami. Slovenski levici je oblast dana na pladnju. Od leta 1945 je oblast v Sloveniji dirigirana in predajana kot monarhicna dediscina. Volitve pri nas so blef. Lutkovna predstava. Tistim, ki lutke vodijo, je dejanski vzor Vladimir Putin.

  18. Zato pa je tako pomemben zadnji odstavek gornjega prispevka !!!
    Da bi volilci morali to vedet P R E D volitvami.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite