Pozni poklon velikanu

0

Pravzaprav je že februarja lani preteklo sto trideset let, odkar je umrl Fjodor Mihajlovič Dostojevski, eden izmed nemara desetih svetovnih književnikov, katerih ime pozna vsakdo, kdor je vsaj od daleč povohal srednješolske klopi. V uzredništvu revije Tretji dan, natančneje v njegovem mariborskem oddelku, je ideja o obeležitvi obletnice padla še pravočasno, se pravi lani, a priprave nanjo, novačenje gostov in usklajevanje so se toliko zavlekli, da je bila okrogla miza (narejen je tudi video posnetek) o Rusu šele na letošnjo pepelnico, že nekaj dni po 131. obletnici njegove smrti.

Velik ali največji?

Pa nič ne de. Moderatorju Sebastjanu Kristoviču je uspelo zasnovati in izpeljati odmeven dogodek z zares prvoligaškimi gosti. V Maribor so namreč – brez izjeme vsi s Kranjske – priromali naš najuglednejši rusist prof. dr. Aleksander Skaza, komparativist prof. dr. Tomo Virk in odlični poznavalec pravoslavne duhovnoszi Pavle Rak. Debeli dve uri trajajoče skupno premišljevanje o Dostojevskem se je po moderatorjevi zamisli začelo z obujanjem prvih spominov gostov na Dostojevskega. Skaza se je denimo z njim srečal že zelo zgodaj, še v izgnanstvu v Srbiji, in ga je ruski velikan drugače kot njegov sodobnik Tolstoj, ki mu je bil blizu, vseskozi vznemirjal in čudil. Virk se je z avtorjem Zločina in kazni prvič srečal pozneje kot Skaza, v srednji šoli, vendar po lastnih besedah še zmeraj prezgodaj. Omembe vreden je njegov poudarek, da je v Rusu najprej gledal glasnika univerzalnih vrednot, danes pa ga bere predvsem na ozadju posebne in samosvoje ruske kulture. Rakova prva branja Dostojevskega so potekala v senci jugoslovanske politične stvarnosti v njegovi mladosti, medtem ko danes meni, da je takšen aktualistični pristop k pisatelju preozek.

V nadaljevanju so gostje z moderatorjevo pomočjo premlevali nekatere značilne teme o pisateljevem življenju in opusu. Govora je bilo o njegovi znameniti polifoničnosti, ki jo je domislil Bahtin, o njegovem odnosu do (druge) žene Ane Grigorjevne, o vplivu izkušenj trpljenja na njegovo ustvarjanje, ni pa se bilo mogoče izogniti niti protislovjem med njegovimi  izjavami o enakosti vseh ljudi in velikokrat izraženim zaničljivim odnosom predvsem do Katoliške cerkve in do Judov. Najzanimivejši del debate je bilo premišljevanje o podobnosti in razlikah med njim in Tolstojem. Iz tega sklopa velja omeniti zlasti Rakovo misel, da Dostojevski Kristusa razume kot Boga, medtem ko za Tolstoja kljub temu, da je zanj absolutni ideal, ostaja (zgolj) popolni človek.

Že med vprašanji iz vrst poslušalcev je beseda nanesla tudi na odnos mladih do Dostojevskega in njihovo zanimanje zanj. Virk je kljub priznanju, da slednji ruskega velikana ne berejo množično, izrazil mnenje, da bo tiste, ki jim ima kaj povedati, pisatelj že “našel”. Bučni aplavz ob koncu prireditve je potrdil smiselnost odločitve za sicer pozni, a iskreni poklon “jubilantu”.

Foto: Samo Skralovnik