Poziv direktorja SCNR slovenski javnosti in akademski sferi glede vojne v Ukrajini

6
Dr. Tomaž Ivešić, direktor Študijskega centra za narodno spravo (Vir: STA, foto: Tamino Petelinšek)

Od 24. februarja 2022 z veliko žalostjo opazujemo neizzvano vojaško agresijo Ruske federacije nad neodvisno in demokratično Republiko Ukrajino. Vladimir Putin, znan po avtokratskem načinu vladanja in teptanju človekovih pravic, nedemokratičnosti in omejevanju človekovih svoboščin, se je v slogu svojih boljševiških predhodnikov odločil za vojaško posredovanje v sosednji državi, ki ji je že v prejšnjih letih kršil teritorialno celovitost.
Kot direktor Študijskega centra za narodno spravo, kjer se s sodelavci ukvarjam s proučevanjem totalitarnih režimov, pozivam slovensko javnost ter akademsko sfero, da se javno upreta Putinovemu revizionizmu zgodovine ter političnemu jeziku, ki ga ob tem uporablja. Treba je poudariti, da je Putin leta 2015 že sprožil potvarjanje zgodovine s tezo o poljski krivdi za začetek druge svetovne vojne zaradi dogodkov, povezanih z razkosanjem Češkoslovaške leta 1938. Z omenjeno tezo je želel upravičiti napad Sovjetske zveze na Poljsko leta 1939 na podlagi pakta med Hitlerjem in Stalinom z dne 23. avgusta 1939.

Po Putinovi oznaki naj bi bil Volodimir Zelenski, sicer judovskih korenin, nacist

Neposredno pred napadom na Ukrajino je Putin demokratično izvoljenega predsednika Ukrajine Volodimira Zelenskega, ki je sicer judovskih korenin, obtožil nacizma oz. fašizma, prav v slogu trditev njegovega predhodnika Stalina, da je fašizem vse, kar mu nasprotuje. Žal se enak politični žargon vse pogosteje uporablja tudi v Sloveniji. Putin je nadalje obtožil ukrajinski politični vrh, da v Donbasu sproža genocid (sic!). Takšna obtožba je najmanj nespoštljiva in nemoralna do žrtev holokavsta, porajmosa in drugih genocidov, ki so se zgodili v preteklosti, zadnji nedaleč stran v Srebrenici. Žal takšne trditve objavljajo tudi različni Putinu naklonjeni portali v Sloveniji. Medtem pa ruska vojska neusmiljeno in vse pogosteje napada civilno prebivalstvo v Ukrajini, kar je očiten dokaz vojaške nemoči in kršenje mednarodnega prava. Ob teh grozljivih dogodkih se žal pri Putinu in njegovi vojski ponavljajo miselni vzorci iz komunistične preteklosti, kakor so se pri Jugoslovanski ljudski armadi leta 1991.

Ukrajina je v 20. stoletju zelo veliko pretrpela, med drugim tudi gladomor

Ukrajina je od vseh evropskih držav v 20. stoletju morda pretrpela celo največ. Doleteli so jo izguba kratkotrajne neodvisnosti po prvi svetovni vojni, gladomor in več kot trije milijoni žrtev v tridesetih letih prejšnjega stoletja, druga svetovna vojna z več kot milijonom žrtev holokavsta ter skupna izguba vsaj petih milijonov ukrajinskega prebivalstva. Gromozanske izgube prebivalstva so dodobra spremenile narodnostno strukturo prebivalstva v vzhodni in južni Ukrajini, kar je danes jedro spora. Vodilni poznavalec zgodovine tega območja Timothy Snyder je zaradi krvavega 20. stoletja Ukrajino upravičeno uvrstil med evropske Bloodlands, krvave dežele.

Slovenski javni raziskovalni zavodi in univerze naj objavijo razpise za gostujoče raziskovalce iz Ukrajine

Ukrajina in ukrajinski narod sta se letos znova znašla v zelo težki preizkušnji. Ob spominu na to, da smo z zahodnim delom Ukrajine ter tamkajšnjim prebivalstvom pred dobrimi stotimi leti živeli celo v skupni cesarsko-kraljevi Avstro-Ogrski in da so Ukrajinci pogumno branili tudi slovenske dežele na soški fronti, na kar opominja spomenik v gozdu Panovec pri Novi Gorici, pozivam slovenske javne raziskovalne zavode in slovenske univerze, da po zgledu tujine in v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi objavijo razpise za gostujoče raziskovalce in univerzitetne profesorje iz Ukrajine ter jim s tem ne samo finančno pomagajo, ampak tudi obvarujejo kritično intelektualno jedro, ki ga bo Ukrajina krvavo potrebovala ob obnovi svoje države. Pogubno bi namreč bilo, če bi vojni sledil slovenski scenarij iz leta 1945 z bolj ali manj trajno izgubo intelektualne elite.
Spomniti se je treba tudi na Aleksandra Dimitrijeviča Bilimoviča, ukrajinskega ekonomista, ki je iz Kijeva leta 1919 pobegnil v Ljubljano in nato od leta 1927 predaval politično ekonomijo na Pravni fakulteti, bil v obdobju med obema svetovnima vojnama dvakrat njen dekan ter najvidnejši ekonomist svojega časa. Prav bi bilo tudi, da bi se v reševanje vprašanja beguncev iz Ukrajine vključili dijaški in študentski domovi, v primeru, da imajo dovolj kapacitet za sprejetje pomoči potrebnih.

V javnosti naj se rabijo izvirna ukrajinska imena krajev, ne ruska

V znak podpore Ukrajini končno pozivam tudi jezikoslovce in sloveniste, da se zavzamejo za uveljavitev rabe ukrajinskih oblik osebnih in zlasti zemljepisnih imen v slovenščini. Raba ruskih oblik imen mest, kot so Lviv, Harkiv ali Zaporižja, je ne glede na navidezno večjo bližino ukrajinščine ruščini nekaj takega, kot da bi v italijanščini ali angleščini še vedno uporabljali oblike Laibach, Marburg ali Heidenschaft za Ljubljano, Maribor ali Ajdovščino.

Dr. Tomaž Ivešić,
direktor SCNR

6 KOMENTARJI

  1. Lviv ali Lvov? Res je, da je Lvov danes ukrajinsko mesto, a je do WW2 spadal pod Poljsko. Poljaki ga imenujejo Lwow.

  2. Prav je, da uporabljamo taka imena, kot jih Ukrajinci. Tudi Ljubljana je bila nekoč Laibach.

  3. Konec vojne se približuje toliko hitro, kot Rusi ugoravljajo, da Putina in njegovih ne rabijo več. Ukrajina bo nvtralna država, mogoče postopoma članica EU, ne pa Nata. S Putinom je konec, ker ga ne rabi Kitajska in ne bo dobil njene gospodarske in vojaške podpore.
    Plin in nafta bnosta pod temi pogoji zopet prihajala v EU, Rusi bodo zadržali “separacijske republike”, če ne bo svet stopnjeval gospodarske blokade.
    Ko se to reši in se reši Rusija Putina ter njegove diktature, izvde kolikor toliko svobodne volitve, da pride gor opozicija, potem bo pot k gospodarskemu in drugačnemu zavezništvu EU in Rusija odprta in potrbna, zelo koristna za oboje.
    Odnosi ZDA- Kitajska pa ostajajo za naprej “nedorečeni”…

  4. Zelo verjetno bo Kijev padel, zao bi se morala ukrajinska vlada umakniti iz njega proti zahodu Ukrajine z delegacijo Janše in ostalih predstavnikov. Sveta EU, čeprav neuradnih(?)!, da Rusi ne postavijo svojih lutk v Kijevu.

  5. “Sosednje države” morajo dati Ukrajini lobvce in protizračno obrambo, da zapšre zračni prostor, kolikor more, sicer bo v Kijevu polo milijona mrtbih ALI VEČ, RUSKE SILČE BODO NAPREDOVALE!!! IN VOJNA BO HUJŠA!!! Totalno je treba zaostriti vse sankcije, ne več postopoma. Nato je z Rusijo že v vojni ! Ali so slepi ali pa špokvarjeni dokonca!!! in jim ni več zaupati!

  6. Neverjetno!

    Kje je zdaj Komisija za človekove pravice SAZU?!!!

    Ki je bila še lani tako proti slovenski vladi, češ, da krši človekove pravice, pa čeprav jih ni.

    Zakaj pa se zdaj ne oglasi proti ruski vladi, ki zverinsko in barbarsko množično na najbolj krut način tepta človekove pravice ko v času Hitlerja?!

    Kaj to pomeni, da strinja s takim barbarstvom!!

    Podobno tiho je vodstvo SAZU ZRC, ki je prav tako nastrojeno proti slovenski vladi, ki spoštuje človekove pravice, proti ruski vladi, ki počne barbarstvo pa se solidalizira?!

Comments are closed.