Ni dvoma. Zoran Janković iz političnega fiaska levega trojčka črpa svojo moč in samozavest, toda hkrati mu nazaduje družinska ekonomija in se boji volilne zmage Janeza Janše.
Dejansko pa gre za dokaj predvidljivo politično igro, ki jo Janković igra z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom, liderjem stranke Zares in odstopljenim ministrom za visoko šolstvo Gregorjem Golobičem ter predsednikom republike Danilom Türkom. Da si župan Janković prizadeva za vstop v nacionalno politiko in kako ga mika premierski stolček, dokazuje že preprosto dejstvo, da Janković kar naprej otročje ponavlja, da ni politik, hkrati pa nenehno politizira.
/ … /
Ne-politik Janković se je “distanciral” od vlade levega trojčka in dejal, da je “nekaj treba spremeniti, in to je treba storiti na volitvah.” Podprl je odhod na predčasne volitve, hkrati pa zanikal, da ga zanima položaj premiera in da bi se zanj potegoval. Toda povejmo še enkrat, Jankovića je treba poslušati zrcalno, predvsem pa opazovati njegovo značilno mimiko.
Je pa Janković direktno dejal, da Janez Janša in njegova SDS ne bosta zmagala na volitvah, res pa je, da “ne ve, kdo bo zmagal.” Janković tako skuša dopovedati, da je on (skoraj) edini politik na levici, ki si upa javno reči, da Janša na prihodnjih volitvah ne bo zmagal (Pahor, denimo, novinarjem že priznava, da bo Janševa stranka na prihodnjih volitvah najverjetneje osvojila relativno večino). Janković pa, češ, stavite name, pa boste videli … jaz sem alternativa, jaz sem edini, ki lahko premaga Janšo.
Njegova teza je sila preprosta, Zoran Janković pri tem ponuja svojo domnevno menedžersko učinkovitost, politiki so pa itak vsi pokvarjeni.
Več: Pozareport
