Požar v medijih

24

Da kakovost slovenske medijske scene ni ravno zavidanja vredna, že dolgo ni nobena skrivnost. Ne le, da ne premore niti enega novinarja, ki bi ga lahko poimenovali raziskovalni, temveč ima človek, ne glede na to, kateri časopis vzame v roke oziroma katero oddajo si ogleda, občutek, da gre za rumen medij.

Ob bolj ali manj stalni povprečni ali podpovprečni ponudbi pa pridejo dnevi, ko vsa žalost slovenskih medijev vstopi skozi glavna vrata in nimamo pred njo kam pobegniti. Tako je bilo tudi v letošnjih poletnih mesecih.

Odmevi z zlatenico, Delo v požiralniku

Če bi človek sodil po naših najbolj vplivnih medijih, bi imel občutek, da v tej majhni državici dogaja na polno. Udarne novice, ki jih piše življenje ter afere so dobesedno na dnevnem jedilniku. Kot bi nas ne bilo le dva milijona, temveč milijarda. Dogodkov je toliko, da jih sploh ne uspemo prebaviti. Problem je seveda, da jih v resnici niti dobro ne predelamo, ko jih že zasenči naslednji dogodek.

Še največ časa se je po medijih vrtela afera z izgonom upokojenega nadškofa Urana, ki pa  nenadoma ni zanimala nikogar več, ko se je na Ljubljanskem barju zrušil balon. V trenutku so se vsi mediji osredotočili na tragedijo. Žal, na nadvse rumen, celo mrhovinarski način. Čeprav se je preiskava takrat šele začela, so novinarji že prvi večer poskušali od odgovornih na vsak način izvedeti čim več podatkov. Še huje je bilo, da so takoj začeli zbirati in objavljati mnenja balonarjev iz vse Slovenije, še zlasti s štajerskega in prekmurskega konca, ki so kljub temu, da so iz več kot 100km oddaljenih krajev, v en glas zagotavljali, da se v takem vremenu ne leta. In seveda povedali, da sami letijo le, kadar je popolnoma varno.

A če je bilo novinarsko vrtanje o vzrokih nesreče vsaj deloma še razumljivo, pa je šlo čez vse meje dobrega okusa ugotavljanje identitete smrtnih žrtev, ki je vrhunec doseglo v Odmevih z Bergantovim zasliševanjem predstojnika Inštituta za sodno medicino dr. Jožeta Balažica. Če je poznavanje vzrokov tragedije še v interesu javnosti, pa to nikakor ne velja niti za opis stanja žrtev in identifikacijskih metod, še manj pa za imena in sorodstvena razmerja umrlih. A kot kaže, se je za dvig gledanosti vredno zgledovati tudi po metodah medijev, kakršne so Slovenske novice.

A je nesreča balona s prvih strani medijev izginila dokaj hitro, že po nekaj dneh. Izrinila jo je namreč nova, pikantnejša zgodba o domnevnem očetovstvu kardinala Franca Rodeta, po kateri so prav tako planili vsi »resnejši« mediji. Glede na pečat, ki ga je v Sloveniji pustil nekdanji metropolit, je seveda razumljivo, da je zgodba odmevna, težje pa je razumljivo, da je za več dni dobesedno okupirala vse medije, seveda spet na čelu s TV Dnevnikom in Odmevi. Človek se vendarle vpraša, čemu je domnevno očetovstvo slovenskega kardinala tako udarna novica, da se z njo ukvarja cvet slovenskega novinarstva. In kako to, da ob vsem medijskem pompu ne protestira nihče od tistih, ki jim gredo v nos verske oddaje na tej isti TV in ki tako radi poudarjajo ločitev Cerkve in države.

Medijski Požar

Še pred nekaj leti smo med rumene medije šteli le Slovenske novice, Lady, Požarreport in novice na Kanalu A, a je danes videti, da je porumenel celoten medijski prostor. Le kako naj drugače razumemo »raziskovalno« novinarstvo tipa Delo, kjer nadobudni novinar dan za dnem objavlja bombastične članke bodisi o Patrii, bodisi o aferah v Cerkvi, a so zgodbe luknjaste in nobene ne uspe pripeljati do prepričljivega epiloga. In kako naj resno jemljemo oddaje, kot so Odmevi, ki tovrstne zgodbe pograbijo z vsemi štirimi in jih secirajo več dni zapored.

Sliši se skoraj grozljivo, a če odštejemo agencijske novice, ki jih tako ali tako lahko poiščemo kjerkoli, dodana vrednost novic v nekdaj najuglednejših slovenskih medijih ni veliko večja od dodane vrednosti novic na portalu Požarreport.

Vir fotografije: novinar.com


24 KOMENTARJI

  1. zaobšel si eno mičkeno težavico: Tisto, kar zapiše Požar, se pozneje pogosto izkaže za resnično, tale novinarska mrhovinka v Delu, ki obravnava Petra in kardinala, pa se bo, tako kaže, izkazala za ”posladek kislih kumaric”, kajti tip, ki je tako strastno iskal očeta (katerega je imel, mimogrede, nenehno pred očmi, v časopisih, na TV ekranih) se je raje potuhnil, vedoč, kako blazno ga je posračkal, ker je-hipotetično- (v stilu dotičnega novinarja)morda kakšni bejbi ali bejbiku v postelji kaj namignil, ta pa je šla besede, izrečene v strasti, odnesti na ”prava” ušeska….

    Zakaj tako ugibam? Zato, ker se po koluarjih (to pa je res) širi glas, da največ novinarskih zgodb nastane preko t. i. ”seksualnega izsiljevanja”…..

  2. Kato to, da se avtor izogne desni ter še posebej krščanski medijski srednji, kot so Reporter, Demokracija, pa Radio Ognjišče, Družina? Kako to, da v njih ne najde nobenih rumenih vsebin, takih po načelu “rekla..kazala”, s samimi namigovanji, brez jasnih dokazov, kaj šele z navedbami virov? Da ne govorim o naravnost cenzuri, kot si jo je pred kratkim blatantno privoščilo Radio Ognjišče v prepričanju, da je nihče ne bo opazil? Lahko opišem z dokazi, če kdo ne verjame.

    Zato bi res prav lepo v bodoče prosil, da avtorji v duhu usmeritve tega časnika opravijo svoje delo pošteno in upoštevajo vse ravni in se izogibajo zamolčevanja grehov “naših”, kadar so na tapeti grehi “njih”. To enostavno ni pravično in pošteno.

    • Janko, ker sem se osredotočil na (nekoč) najelitnejše medije, kot sta RTV in Delo, izognil pa sem se politično jasno profiliranim, da ne rečem strankarskim medijem, kot sta denimo Reporter in Mladina. Pri Radiu Ognjišče in Družini pa ste krepko mimo usekali, saj sploh ne sodita v to druščino, ker sta verska medija, ne pa novičarska in se z aferami in novicami ukvarjata le, če se tičejo vere, vernikov ali Cerkve.

      Me pa veseli, da v Odmevih, ki sem jih posebej omenil, niste prepoznali “desne” oddaje, za kar jo imajo mnogi skrajni levičarji.

    • Matija, mislim da je bolje v slovensko medijsko sceno vključiti vse, ki imajo občuten posreden ali neposreden vpliv na večino. Ker je le-ta razdeljena na 50-50 in ker se šteje, da so največji mediji bolj levo usmerjeni, bi se dalo sklepati, da desni mediji (vključno s krščanskimi) niso tako nevplivni, kot se zdi. Verjetno so vplivni bolj posredno, torej najprej na desne “mnenjske voditelje”, ti pa nato na ljudi. Zatorej je še kako pomembno, da se desna medijska srenja samokritično povpraša tudi po svoji kakovosti.

      Sploh pa to velja za krščanske medije, ki so predstavniki “soli te zemlje”, torej se bi ravno ti morali še posebej izogibati spornih novinarskih praks. Vsekakor pa se ne strinjam z vašim mnenjem, da krščanski mediji “ne sodijo v to druščino”, saj še kako širše družbeno delujejo, kar je tudi prav. A na način, kot pridevniku “krščanski” pritiče!

      • Po branosti in tržnem deležu desni mediji ne dosegajo niti 10%.

        Torej, kaj se izmikaš?

        Sploh pa bodi konkreten in navedi konkreten primer takega poročanja v Reporterju.

        aja, spet se boš potuhnil, ker tega ni.

  3. spoštovani, pojma nimate kaj so to agencijske novice, ki edine v tej mlakuži vsebujejo resnična in preverljiva dejstva. Ni vsaka novica, ki kroži po portalih agencijska.

  4. Takih (torej rekla-kazala) vsebin npr. v Reporterju ne najdejo, ker tam vsebin rekla-kazala ni, če seveda odmislimo pri njih objavljene prispevke STA.

    In ni potrebe za kako verjetje, še posebej pa ne za verjetje murglskim smetilcem spleta, saj tukaj ne govorimo o verovanju, ampak o rekla-kazala prispevkih.

    Torej, dragi Janko, če trdiš, da se npr. v Reporterju pojavljajo taki prispevki, jih MORAŠ nekaj predočiti, ne pa “rekla-kazala”, “če hočete blablabla”, “če kdo ne verjame blablabla” …

    Časnikovci!

    Če bi spoštovali sebe in druge, bi take murglske pamfletke ala Janko odstranili.

    Demokracija in svoboda govora ne trpita, če se odstranijo laži, podtikanja, spreobračanja, natolcevanja in kar je še cenenih trikov iz murglske ropotarnice. Nasprotno, le z odstranitvijo takih nagnusnosti lahko krenemo na pot demokracije in svobode.

    Resnice je zmaga.

  5. Slovenc !

    “Če bi spoštovali sebe in druge, bi take murglske pamfletke ala Janko odstranili”
    A ti pa pozivaš na linč ali kaj ? Vse kar ni v vaši janševiški maniri tipa “vse je komunistična zarota ” bi pa kar prepovedal ali kaj ? Res si revček … Kar si pa napisal so pa tako ali tako majerjevske blodnje, ki si jih prodajate med sabo. Nekateri jim bojda celo verjamete,,,

  6. dingdong, samo nepismenim murglskim pamfletkarjem tvoje sorte ni dano razumeti, da je poziv za odstranitev laži, podtikanj, spreobračanj, natolcevanj in kar je še cenenih trikov iz murglske ropotarnice (kakor zgoraj stoji in čemur resnicoljubni povsod po zemeljski obli odrekajo gostoljubje), pač poziv za odstranitev laži, podtikanj, spreobračanj, natolcevanj in kar je še cenenih trikov iz murglske ropotarnice.

    Resnice je zmaga.

  7. Slovenc, v katerem vesolju pa živiš ? A ja, seveda, v galaksiji Janeza Janše !
    Samo zate dve pravili ljubljenega vodje, ki ju, kakor vidim, zelo zvesto uporabljaš :
    1. Vsega je kriva prejšnja vlada
    2. Vse je komunističnoudbomafijskokučankaviarsocialistična zarota.

    Bogi, poišči si strokovno pomoč

    • dingdong, kateri izmed tistih nesramnežev, ki znajo le žaliti tukaj gor si, in kolikokrat so te že vrgli dol?

      Že zdrava pamet pove, da ne more biti pol leta Janševe vlade krive za nastalo stanje.

  8. dingdong, več kot jasno je, da si ti tisti, ki potrebuje t.i. strokovno pomoč (tvoj termin), saj je očitno, da si obseden s princem teme.

  9. Riki, obseden ? Nisem jaz kriv, da imamo bolnika za predsednika vlade. Tudi nisem kriv, da je z svojo boleznijo (schizofrenia paranoides) okužil tudi svoje vernike. Nehajte že enkrat verovati v čudežne odrešitelje, pa če prihajajo z “desne” ali leve…

    • V čudežne odrešitelje verjamete levaki, saj slepo verjamete, da bi vas Zorangutan Jankovič odrešil, če bi bil na oblasti.

      Paranoidis imaš pa kar ti sam, saj se bojiš Janše kot hudič križa.

      • Lojzek !

        Če ni črno je pa belo, kajneda. Na kratko, jebeš državo, kjer imaš na izbiro za premierja trgovca z orožjem ali pa mešetarja z zemljišči. Janše se pa ne bojim ampak ga pomilujem; bolniki si niso sami krivi za svojo bolezen.! Težko je namreč vsak dan živeti s takimi blodnjami kot on !

        • Janši v 20 letih niste uspeli dokazati nič v zvezi s trgovino z orožjem kljub temu, da ste bili na oblasti. Torej je to očitno le konstrukt za zavajanje ljudi.

          Pa nehaj se delati lepega. Janše se bojiš kot hudič križa, zato vsakemu, ki se ne strinja s tabo očitaš, da je Janšev vernik.

          Vse ostalo je pa le tvoje brezvezno flancanje – ki si si ga izmislil. Janša nima nobene bolezni, morda jo imaš pa ti. Tudi blodnje imaš ti. Janša ni pokazal še nobene blodnje.

        • DINGDONG, kje si pa študiral medicino, da si upaš vsevprek koga razglasiti za bolnika.

          Bližja mi je teza, da nori ljudje gledajo na svet kot da je vse noro okrog njih.

          • Ko vse odpove, si je treba izmisliti pa duševno bolezen.

            Saj levaki bodo vse verjeli, kar je slabega o Janši.

  10. Se strinjam s setavkom v celoti. Pripominjam samo še, da bi kdo od novinarjev kdaj lahko napisal kakšno spodbudno besedo o vladi. Saj ni vse samo slabo. V času Jugoslavije se je veliko pislao o uspehih in ljudje so imeli občutek, da živimo v blaginji, čeprav je bilo daleč od tega. Ves ta srd in same slabe novice pa ljudi zamorijo. Zato pa imajo vsega dovolj, najbolj pa politikov.

  11. In v sedanjo kakovost slovenske medijske scene spada vsekakor tudi za danes zvečer v Odmevih napovedana pogreta župa o koalicijskih namerah za nadaljnje delo. Na eni strani trudeči se, a slabokrvni voditelj Bergant, na drugi, pravzaprav isti strani, “guru” slovenske postsocialistične ekonomije, dr. Menciger. Oglejte si in prisluhnite, klobasanje zagotovljeno.

  12. Tako je bilo na Odmevih, kot sem sinoči napovedal. Z ušesi sem zastrigel samo, ko je g.Menciger oporekal dirigirano favoriziranemu finančniku Zakrajšku in njegovi instituciji, a to je bila po mojem zgolj njegova opazka iz prestižnega pomena.

Comments are closed.