Slovenija po skoraj stotih letih od razpada Avstro-Ogrske pred mednarodnim sodiščem rešuje zadnjo mejo s Hrvaško, ki je včasih v večini poteka razmejevala avstrijski in ogrski del monarhije. Konfliktna stanja ob slovenskih mejah po prvi in drugi svetovni vojni so zaznamovali tudi siloviti pretresi v slovenski družbi in njenih manjšinah na eni strani, po drugi strani pa je spopad šestih narodov za isto zemljo usodno zaznamoval tudi slovenske manjšine izven meja Slovenije.
V Sloveniji ima razprava o položaju manjšin raznorodna obličja.
Po drugi svetovni vojni so Madžare sicer začeli zbirati v koncentracijskih taboriščih, jih nekaj tudi pobili, se znašali nad njimi, vendar so ostali. Tudi Italijanov so nekaj pobili, nekaj jih je pobegnilo, večina pa optirala za Italijo ob Londonskem sporazumu. Vendar tako madžarska kot italijanska manjšina uživata zaščiten položaj in imata vsaka svojega poslanca v slovenskem parlamentu.
Povsem drugačen je položaj Nemcev, Judov, Romov. Na eni strani manj upoštevanih manjšin imamo manjšino, ki je bila večinsko na strani nacionalsocialistične agresije, na drugi strani pa slovenske Jude, predvsem tiste v Prekmurju in slovenske Rome, predvsem tiste na ozemlju medvojne Ljubljanske province, ki so bili žrtve genocidnega iztrebljanja: prvi nacionalsocialističnega leta 1944, drugi pa komunističnega leta 1942.
Ob teh zgodovinskih manjšinah pa vstopajo v slovenske javnosti in politike tudi nove manjšine, ki jih oblikujejo ekonomski priseljenci, ki so v zadnjih desetletjih druge Jugoslavije prišli v Slovenijo iz republik nekdanje Jugoslavije.
Vendar pa nas konfliktna in tabuizirana poglavja iz zgodovine manjšin v Sloveniji opozarjajo, da bo zgodovinsko osvetljevanje teh vprašanj še dolgo.
Tudi Nemci se soočajo z dolgoletnimi prizadevanji, kako obravnavati zgodovino nemških manjšin, katerih milijoni pripadnikov so bili po nemškem porazu v letih po drugi svetovni vojni pregnani iz Vzhodne Evrope.
V avstrijski Radgoni – Bad Radkersburg je bil marca 2012 velik posvet o nemški manjšini v Jugoslaviji in njeni usodi. Predstavljene raziskava kažejo, da tako krvavega in brezpravnega obračuna z nemško manjšino ni bilo nikjer. Gre za dejstvo, da mednarodnega soglasja za izgon Nemcev jugoslovanske komunistične oblasti niso dobile. Prav tako nikjer ne pobijejo toliko pripadnikov manjšine, ki jih dobijo v roke. V Jugoslaviji je od okoli 200.000 jugoslovanskih Nemcev, ki so jih titoisti dobili v roke, zlasti v letu 1945-1946, predvsem od lakote umrla skoraj tretjina taboriščnikov, med njimi nekaj tisoč otrok in več kot dvajset tisoč žensk.
Sam sem na posvetu poročal o nekaterih poglavjih obračuna z nemško manjšino in njeno dediščino v Sloveniji, že pred leti pa sem objavil članek o madžarski manjšini.
Objavljena besedila: pozabljena dediscina nemske manjsine v sloveniji, Radgona Bad Radkersburg program posveta, prekmurska srecanja
Foto: Radgona Bad Radkersburg program posveta
