Boscarol, … še zadnjič pišejo Pahorju

0
53

Boscarol, Grašič, Merc, Uršič in drugi so pisali pismo predsedniku vlade. Pismo je povzeto na Razgledi.net, z nekaj zanimivimi komentarji.  

Spoštovani gospod predsednik vlade g. Borut Pahor!

Najnovejše raziskave Inštituta za ekonomske raziskave kažejo obstoj dveh sistemov RiR v Evropi: zahodnega kapitalističnega z nenehnim zaporedjem tehnoloških prebojev ter veliko blaginjo prebivalstva, in vzhodnega, sovjetskega tipa, brez inovacij in z nekajkrat nižjo življenjsko ravnjo. Prvi sistem daje vrhunske ekonomske rezultate, drugi najslabše, in sicer, kot nedvoumno kaže regresijska analiza evropskih držav, v sorazmerju s številom razvijalcev v gospodarstvu, to je z njegovim razvojnim kadrovskim potencialom, ki določa dodano vrednost na zaposlenega oz. produktivnost, število patentov in blagovnih znamk, stroške dela na enoten izdelek, plače in pokojnine, skratka našo blaginjo. Prvi sistem sloni na razvojnih oddelkih v gospodarstvu, ki sodelujejo z univerzami, vendar nima vladnih tehničnih raziskovalnih inštitutov ali v zelo majhnem deležu. Drugi je značilen s šibko razvojno zasedbo v gospodarskih podjetjih in z zelo močnim sistemom državnih inštitutov zunaj univerz, ki pa ne korelirajo z rastjo nobenega od naštetih kazalcev. Vodi Bolgarija s petkrat večjim številom raziskovalcev v državnih inštitutih od gospodarstva. Vendar ves ta veliki raziskovalni potencial ne zmore dohitevati zahodnega sistema, ne po inovacijah ne po dodani vrednosti ne po plačah. Bolgarska dodana vrednost je 6200 € na zaposlenega (naša 29.100 €) in plače 190 € (2007).

Slovenija je med postsocialističnimi državami po razvojno inovacijskih kazalcih najboljša in ima najmanj državnih raziskovalnih inštitutov, ki pa vendarle obsegajo kar 78 % razvojnikov v gospodarstvu (kar se v zadnjih letih kot pri enih edinih v EU celo povečuje). Hkrati pa je naša dodana vrednost na zaposlenega za slabo polovico avstrijske in prav tako plače. Stanje je že vse desetletje enako, zaostajamo v dodani vrednosti na zaposlenega v predelovalni industriji že za 44.700 € za avstrijsko in razvojnikov imamo v podjetjih ves čas sorazmerno 4000 manj. Usodna posledica tega je, da so naši stroški dela na enotni izdelek v vrednosti 1000 € s 163 € (leta 2007) enaki kot v Franciji in Veliki Britaniji, vendar celo višji kot na Finskem (126 €), v Italiji (137 €), na Irskem (81 €) ali v Belgiji (117 €). To je absurd: ali moramo preseliti naša podjetja v te države, da bomo konkurenčnejši? Kar so nekateri med nami že storili.

Iz teh dejstev moramo končno napraviti zaključek: naš raziskovalni sistem je neevropski, neučinkovit in škodljiv. Pričakujemo, da boste sprožili že dolgo prepotrebno prestrukturiranje raziskovalnega sistema po zgledu Avstrije ali Švice: okrepiti se mora razvojni potencial gospodarstva s prilivom dela državnih raziskovalcev s področja tehnologije in naravoslovja najmanj za dva- do trikrat, drugi del pa preseliti na univerzo, kjer bodo sodelovali z industrijo z bazičnimi raziskavami in opravljali izredno pereče izobraževanje mladih za tehnologijo in naravoslovje, da bodo zapolnili velike vrzeli v inženirskih vrstah podjetij, po čemer smo najslabši med majhnimi državami EU. To mora potekati vzporedno s prepotrebnim prestrukturiranjem industrije, ki ga bodo spodbudili od znotraj novi razvojni inženirji. Seveda pri tem izključujemo področja družboslovja, humanistike in medicine.

Brez te operacije, ki bo presekala kontinuiteto naše nemoči in nas približala majhnim bogatim državam Evrope, ne bomo dosegli cilja, ki nam ga je zadala EU, da postanemo inovacijsko dinamični in da bo kadrovsko okrepljena industrija z večjo produktivnostjo povečevala z višjimi plačami blaginjo vseh prebivalcev, ker bo učinkovito polnila davčno blagajno vlade in s tem omogočala boljše delovanje javnih služb, kar vam jemlje večino vašega časa.

Mimo te operacije ne vodi nobena bližnjica. Če ste odločeni, da boste vodili državo med visoko razvite z njihovo blaginjo, plačami in socialnimi podporami, kar sklepamo iz vašega poziva k razvojnim prebojem, se morate lotiti načrta za prestrukturiranje organizacije RiR. Novi Nacionalni raziskovalni in inovacijski program mora postaviti smernice takšnega prestrukturiranja za prihodnje desetletje, kajti ta proces bo težek in dolgotrajen. Druga alternativa je nadaljevanje naše manjvrednosti in socialnih stisk v samoprevari z brezplodnim inovacijskim socaktivizmom, ki pa doslej še nikoli ni peljal v tehnološki preboj.

Smo za interdisciplinarno sodelovanje podjetij in znanstvenikov v centrih odličnosti, vendar z usmeritvijo na trg in obvezno odcepljanje podjetij ob vsaki tržno sposobni ideji, kajti naša naloga je večati izvoz kot osnovo blaginje z združevanjem vseh pozitivnih sil. Ob vzgoji novih inženirjev, kar nas zavira pri novih načrtih. Vključujemo se v vse te napore in smo pripravljeni na prevzem liderstva. Tudi pri ustanavljanju in uveljavitvi naših podjetij smo morali premagati vse ovire.

Pozivamo vlado, da izoblikuje nekaj prioritet, v katerih se bodo koncentrirala sredstva za podjetniški razvojni preboj. Z razpršitvijo se denar zapravlja. Za avtocestami, trgovskimi centri in finančnimi holdingi je na vrsti industrijski preboj. Pritisk Vzhoda je vse hujši. To je edina osnova za večji izvoz: majhne multinacionalke po našem vzoru na globalnem trgu in z internacionaliziranimi sestavami podjetij, ki združujejo najkreativnejše z vsega sveta. Vlada naj zniža prispevke plač najvišje strokovnih ljudi, kajti čez mejo so nižji in so zato konkurenčnejši. In najinovativnejšim znižati dajatve in trošarine.

Ker poznamo zakonitosti delovanja razvojnih potencialov podjetij pri generiranju dodane vrednosti na zaposlenega, številu patentov in blagovnih znamk, kar dokazujemo z našim delom, štejemo za svojo dolžnost, da vam prikažemo nujnost tega procesa za preobrat iz zaostajanja k dvigu med bogate države EU. Glavno je, da ga sprožite in stojite za njim, stekel bo nato po svoji naravni poti in sproti odstranjeval ovire. Podjetja, ki so danes na nizki stopnji tehnološke zahtevnosti, morajo opraviti velik kvalitativni premik k večji produktivnosti, prav tako menedžment, ki bo moral s svojo domiselnostjo širiti obzorja poslovanja na nove niše visoko tehnoloških izdelkov, ki bodo pritegnili ambiciozne in ustvarjalne raziskovalce z državnih inštitutov, do univerz, ki bodo morale na vseh stopnjah podvojiti število diplomantov tehnike, da bodo ujele najplodnejše, kot so Švica, Danska in Švedska.

Zagotavljamo vam, da lahko na tej težki in usodni poti vedno računate na našo podporo. To je naš zadnji apel, kajti povsem smo že izgubili voljo za sodelovanje in upanje, da se bodo naši pogoji dela in konkurenčnosti izenačili z bližnjo tujino.

S spoštovanjem!

Ivo Boscarol, generalni direktor, Pipistrel

dr. Radovan Grapulin, dipl. ing., direktor Systec

Jani Grašič, dipl. ing., direktor, Seaway

dr. Uroš Merc, dipl. ing., direktor, Bisol

Rok Uršič, dipl. ing., direktor, Instrumentation Technologies

dr. Marko Kos, dipl. ing.

dr. Julij Bertoncelj, dipl. ing., direktor, Berton

dr. Gabrijel Devetak, dipl. ing.

______

objavljeno v Delovi Sobotni prilogi in Dnevnikovem Objektivu

Vir: Razgledi

Vir: Razgledi.net

Prijava

Za komentiranje se prijavite