Majda Pučnik Rudl: ”Povojne zločine in protipravno nasilje je potrebno obsoditi!”

10
620

Majda Pučnik Rudl: ''Povojne zločine in protipravno nasilje je potrebno obsoditi!''Slovenija je doživela hudo tragiko vseh treh totalitarizmov – fašizma, nacizma in komunizma. Vsak od njih je močno zarezal v narodovo telo in povzročil nepopisno gorje. Življenjske usode žrtev komunizma še vedno prihajajo na plano – preko vlog za priznanje statusa po zakonu o popravi krivic, ki jih obravnava Komisija Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic, dogodkov študijskega centra za narodno spravo, osebnih pričevanj in drugih objav.

 

Žal travmatiziranost kot bolečo preteklost pogosto nosimo s seboj iz generacije v generacijo, čeprav se tega morda ne zavedamo.

Genocidne razsežnosti povojnih zločinov

Komisija Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic je že priznala status žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja skoraj 7.000 osebam in status bivšega političnega zapornika več kot 21.000 osebam. K temu lahko prištejemo še čez 15.000 statusov svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja. Gre torej za genocidne razsežnosti povojnih zločinov, ki jih je storila povojna oblast. Lahko ugotovimo, da je zločine in protipravno nasilje potrebno obsoditi ne glede na to, kdo, kje in zakaj jih je storil. Poznavanje usod žrtev komunizma in ohranitev spomina daje širšo sliko in nas pelje k resnici, odgovornosti, soočenju s preteklostjo, k večjemu razumevanju, kaj se je ljudem v resnici dogajalo in kaj so pretrpeli, k sočutju in posledično k spravi. Zato mora Republika Slovenija storiti nadaljnje korake: resolucijo Evropskega parlamenta sprejeti in vključiti v svoje oblastno delovanje.

Vir: Tednik Družina (Bogomir Štefanič)

10 KOMENTARJI

  1. protipravnega odvzema življenja
    ==
    Z iskrenim sožaljem vsem prizadetim, toda s takišnimi kvalifikacijami, brez uma in razuma, je to navadno prilizovanje svojcem, hinavsko in nepošteno.

    • Jaz pa mislim, da je prav to treba storiti. Vsiljena ali zgolj proklamirana sprava je lahko zgolj simbolno dejanje brez stvarnega učinka. Sprava se lahko dogaja izključno na individualni ravni. Obsodba vseh treh totalitarizmov je prvi pogoj za to.

    • Po Ženevski konvenciji, ki je bila v veljavi tudi tedaj, ko so bili storjeni ti poboji, se kot zločin obravnava uboj vsakega posameznika, za katerega ni bila v sodnem procesu dokazana krivda, ki si zasluži smrtno kazen.

      Kot je znano, so bili ti poboji zagrešeni brez predhodnega sojenja. To se pravi, so jim bila življenja odvzeta protipravno ali zločinsko. Ni sprave brez priznane in sprejete resnice. Vse drugo je v funkciji trenutnih političnih koristi.

      • “Ni sprave brez priznane in sprejete resnice.”

        Ko sem v Rogu na tisti znameniti “spravi” tako govoril, sem bil osamljen. Sedaj sva pa že dva. Hvala, gospod Tine!

    • @ – »protipravnega odvzema življenja … Z iskrenim sožaljem vsem prizadetim, toda s takišnimi kvalifikacijami, brez uma in razuma, je to navadno prilizovanje svojcem, hinavsko in nepošteno.«

      Kar navajate, je nepotrebno.

      Kvalifikacija – »protipravnega odvzema življenja« – je vezana na zakonski pojem žrtve »povojnega protipravnega odvzema življenja« ter pojem svojca navedene žrtve. Pojma sta določena s 1. odstavkom 1. člena in nadaljnjimi veljavnega Zakona o popravi krivic (ZPKri), ki je zgodovinsko gledano uveljavljen od 9. 11. 1996 dalje. Zadevna zakonska pojma pa sta bila sicer ob uveljavitvi vezana na pojem »po vojni pobite osebe«.

      Z novelo ZPKri-D, uveljavljeno 15. 6. 2005, se je pojem spremenilo v svojec oziroma žrtev »povojnega protipravnega odvzema življenja«. Razlog spremenjene, primernejše kvalifikacije je, kot so to v DZ obrazložili, vezan na vidik spoštovanja osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave naše države, ki se glasi: »Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.«

      Zato je gornje navajanje nepotrebno. Vsaka žrtev in svojec »povojnega protipravnega odvzema življenja« pa ima v Sloveniji pravico do osebnega dostojanstva.

      • Bojim se, da je prej Zakon o popravi krivic nepotreben, zavajajoč, da ne rečem kar brezumen. Še nikdar nobenih krivic se ni dalo popraviti z zakonom. Stavil bi, da podobnega zakona nimajo nikjer na svetu, v nobeni državi. Gre za slovenski unikum, kot je spomenik žrtvam vseh vojn, ki je podobno brezumen in ga je nemogoče sploh okvalificirati ali se pogovarjati o njem. Natanko enako je s tem zakonom, ki je v bistvu samo dokončno ponižanje žrtev in svojcev, ter je pravico prodal za nekaj evrov.

        • No ja, Zakon o denacionalizaciji je npr. vsaj delno vrnil tisto, kar je bilo po krivici odvzeto. Seveda odvzetega življenja ne more noben zakon vrniti. Lahko pa vrne odvzeto dostojanstvo potomcem, ki so bili zaradi teh zločinov po krivici družbeno stigmatizirani in zaničevani.

          Zakoni na sploh služijo temu, da se krivci kaznujejo, žrtve pa operejo krivde in da dobijo zadoščenje, da ni zločina brez kazni. V opomin drugim. Tako tudi v tem primeru.

  2. Spoštovani Zdravko malce natančneje povejte, kateri člen Zakona o popravi krivic je nepotreben, kateri je zavajajoč in kateri je kar brezumen.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite