Potrebna je le združena volja tistih iz Zdravljice, »ki dobro v srcu mislimo«

tronteljPREJELI SMO. Sporočilo predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Jožeta Trontlja na zborovanju Civilne družbe za pravično Slovenijo 27. junija 2013.

Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, dragi sodržavljani,

Zbrali ste se, ker vam ni vseeno. Vsi smo zgroženi, ko nemočno opazujemo, kako se nam izpod rok izmika blaginja, ki smo jo skozi desetletja ustvarjali skupaj s poštenim delom, tudi s skromnostjo in odrekanjem. Kako nam iz rok uhaja tudi imetje, ki so ga s še več odrekanja ustvarili rodovi naših staršev, dedov in pradedov. To je imetje, ki bi ga morali ohranjenega in oplemenitenega izročiti našim otrokom in vnukom. Špekulanti naše dobe, ki jih je vodil pohlep in so si pridobili nezasluženo legitimnost, so veliko tega imetja našega naroda za zmeraj zapravili. Podobna razlastninjenja se dogajajo drugod po svetu. Slovenija ni izjema, je pa med najbolj prizadetimi. Po pravici se sprašujemo, kako se je moglo vse to zgoditi v tako kratkem času, in kako se lahko dogaja dobesedno pred našimi očmi še naprej.

Naša generacija se bo v zgodovino zapisala kot rod, ki je dal besedo in moč kratkovidnemu pohlepu. Do moči so se prikopali tudi vplivneži, ki so bili navidez v imenu napredka, v resnici pa so za dober dobiček ali druge sebične interese pripravljeni zlorabiti svoj položaj in žrtvovati nenadomestljive vrednote, kot je dobro ohranjeno naravno okolje, zdravje ljudi in njihova prihodnja blaginja. V naslednjem koraku pa so celo zakockali velike dele narodnega imetja in številne ljudi spravili v revščino.

Še bolj daljnosežna škoda je erozija moralnih vrednot, ki je pripravila teren za zlorabe in zaslepila ljudi. Danes je vse bolj jasno: ko smo se enkrat pripeljali na rob klanca in nimamo pravih zavor, postane celo priznanje in obžalovanje napak nepomembno. Krmilni mehanizem pa tudi ne more več rešiti položaja. Voz gre navzdol sam od sebe. In gre vse hitreje proti dnu.

Kot rečeno, se to dogaja večini današnjega sveta. Zato se kot magična beseda uveljavljajo zavore. Te zavore so etične vrednote. Bolje rečeno, spoštovanje teh vrednot.

Stanje naših zavor je slabo. Tako ugotavlja Izjava civilne družbe za pravično Slovenijo. Ljudstvo je nad spoštovanjem poštenja, odgovornosti, rodoljubja, pravičnosti in drugih vrhovnih vrednot hudo razočarano. Javnim ustanovam, ki bi morale to spoštovanje najbolj izkazovati, ljudje na podlagi slabih izkušenj odrekajo svoje zaupanje. V stopnji tega zaupanja smo na evropskem dnu.

Vendar je tudi iz tega hudega klanca pot. Ni kratka in ne udobna. Je pa edina. In to je vrnitev nujnega spoštovanja etičnih vrednot. Odločitev za to pot ni odvisna od svetovnega nazora, ne od političnega prepričanja in ne od vpliva, ki ga ima kdo v družbi. Potrebna je le iskrena želja, združena volja vseh tistih Slovencev iz Prešernove Zdravljice, »ki dobro v srcu mislimo«.

Zaželimo srečo naši Sloveniji, našim otrokom in vnukom.

Jože Trontelj