Narava in pokrajina (foto): Potoška zijavka in Olševa

1
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Mihovec Janez – Olševa 

 

POTOČKA ZIJALKA IN OLŠEVA

Lovska postojanka ledenodobnega človeka

 Olševa je nenavadna gora. Kot mogočen greben se vleče od zahoda proti vzhodu nad Savinjsko dolino. Najvišji vrh doseže v Govci na višini 1929 metrov in od tu se odpre lep razgled na Koroško na severu in Kamniško-Savinjske Alpe na  jugu.

Obiščemo jo tako, da v Solčavi zavijemo v dolino potoka Juršek in se po dolgi in ovinkasti makadamski cesti popeljemo v Podolševo. To je razloženo naselje samotnih, visokogorskih kmetij. Prebivalci teh krajev vedo kaj je trdo življenje, a tudi obiskovalec lahko opazi mogočno delovanje naravnih sil. Če ne drugače v Macesnikovem plazu, ki je v bližini te kmetije odnesel del ceste in pobočja.  Druga cesta nas po slikoviti cesti popelje s Koroške. Preko Pavličevega prelaza se popeljemo slikoviti visokogorski cesti visoko nad dolino Savinje. Zapeljati se moramo do kmetije Rogar in tu na višini 1240 je izhodišče za Potočko zijalko in pa na sam vrh Olševe.

Označena planinska pot skorajda ne bi mogla biti lažja. Ves čas se dviga po gostem gozdu. Prvi nekaj sto metrov nas spremlja potoček, kmalu po tistem, ko izgine, se pojavijo oznake, da se bližamo Slovensko-Avstrijski meji in tu je edini nekoliko težji del poti. Ta namreč zavije nad skalnato pečino. Na višini 1700 metrov se pred nami po uri hoda tik pod gozdno mejo odpre pogled na Potočko zijalko. To je dvajset metrov visok in trideset metrov širok vhod v gorsko jamo. Pred jamo je nekakšna terasa, pod katero se strmo spušča gozdnato pobočje. Jama sama je dolga približno 110 metrov in se zlagoma dviga. Vse dno jame je prekrito z ogromnimi balvani, ki so popadali z jamskega stropa. Vhod v jamo je obrnjen točno proti jugu zato sončni žarki padajo daleč v notranjost jame, a kljub vsemu je dobro, da si s seboj vzamemo žepno svetilko.

Jama sama obiskovalcem nudi tudi zavetje v slabem vremenu in to lastnost so opazili tudi naši davni predniki. Pred 30-40.000 leti je bila v kameni dobi lovska postojanka. Potočka zijalka je tako tudi pomembno arheološko in palentološko najdišče. Leta 1928 je z izkopavanji začel Srečko Brodar in v letih do 2. Svetovne vojne izkopal ostanke in okostja kakih 40 živalskih vrst. Med drugim tudi veliko okostij jamskega medveda. Tisto prav posebej zanimivo pa so ostanki kamnitih rezkal, strgal, vbodal in koščenih konic. Najdbe iz Potočke zijalke se danes hranijo v Pokrajinskem muzeju v Celju. Vsekakor je bilo to mukotrpno delo, ko je bilo potrebno odstraniti in premetati na stotine kubičnih metrov skalovja in blata, saj so bila najdišča zasuta z podori stropa.

Od tu je do vrha Olševe le še uro hoda. Nad Potočko zijalko se povzpemo skozi grapo in nadaljujemo strmo po pobočju. Na grebenu strmina popusti. Od predvrha se sprehodimo le še po grebenu do samega vrha od koder se odpre razgled  na enega najlepših delov Slovenije.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Mihovec Janez – Potočka zijalka 1
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Mihovec Janez – Potočka Zijalka 2
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Mihovec Janez – Potočka zijalka 3
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Mihovec Janez – Potočka zijalka 4
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Mihovec Janez – Potočka zijalka 5
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Mihovec Janez – Potočka zijalka 6
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Mihovec Janez – Potočka zijalka 7
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Mihovec Janez – Potočka zijalka 8
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Mihovec Janez – Potočka zijalka 9
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Mihovec Janez – Potočka zijalka 10
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Potočka zijalka – Mihovec Janez 12
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Mihovec Janez – Potočka zijalka 13
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Mihovec Janez – Potočka zijalka 14

1 komentar

  1. Prelepo!

    Miniaturni Aljažev stolp je na Petričevem sedlu, iznad Logarske doline.

    Ko mu odpreš strehico, najdeš pozdrave in podpise mnogih mimoidočih.

Comments are closed.