Potopis: Grozdetova šolska pot od Zgornjih Vodal do Tržišča

Zgornje Vodale so majhna vasica na zaključku dola, ki ga z južne strani ščiti znano in velikokrat opevano pobočje med Telčami in Malkovcem nad dolino Lakenc. Na zahodu se dol spušča proti približno 5 km oddaljenemu Tržišču.

Za obisk Grozdetove šolske poti so primerni pohodni čevlji (dobro je vsako pohodno obuvalo, saj je pot povsod asfaltirana). Izhodiščna točka naj bo v Tržišču (kamor je Grozde hodil v šolo) ob športnem parku, ob cesti Mokronog – Sevnica. Predlagam najprej pohod po približno 5 km dolgi južni poti, ki je vzporedna pot Grozdetovi šolski poti, da bi se potem nazaj grede ravno po njej v krogu vrnili v Tržišče.

Ta južna vzporedna pot nudi enkratne razglede. V smeri Vodal se dviga mimo tržiškega športnega parka. Lahko se ustavimo v tržiški farni cerkvi sv. Trojice, kjer je bil Lojze krščen in tako, kot vsak kristjan vpisan med svetniške kandidate. Takoj nad Tržiščem vodi nekoliko bolj strma cesta po gozdu kar se v poletnih mesecih posebno prileže. Po izhodu iz gozda nas v vasi Malkovec čaka nagrada: odpre se čudovita gričevnata pokrajina, za katero pravi pisatelj Prežihov Voranc v črtici Od Mokronoga do Pijane gore: »Hodil sem morda po najlepših krajih sveta, po krajih, ki so po svoji legi, po svojem modrem nebu, po svojih prečudovitih barvah najlepši na Slovenskem«. Da smo res prišli v opisani raj nam potrdi priključek naše poti na »Vorančevo« pohodno pot na Malkovcu, ki nas mimo Slančjega vrha privede do prvega razcepa za Zgornje Vodale. Vmes je še kratek vzpon in še en levi razcep.

Vas Zgornje Vodale (18 hišnih številk), je precej raztreseno naselje, le v središču, v rahli globeli je poselitev kar gosta. Tu je tekla Lojzekova zibelka, vendar njegove rojstne hiše ni več. Na njenem mestu stoji danes velika nova hiša (Zg. Vodale 4), na kateri je vzidana spominska plošča. V njej prebiva Lojzetov nečak z istim imenom, Lojze Grozde. Grozdetovi so pripravljeni pokazati klet (s ceste se vidijo njena vrata) v kateri je bil zaprt štiriletni Lojzek, da se ne bi vsilil na poročno fotografijo, ko se je možila njegova nezakonska mati v okrog 15 km oddaljene Gornje Impolje. Pri sosedovih imajo zanimivo in bogato zbirko starin. V vasi je tudi hiša z eno redkih pravih črnih kuhinj.

Lojzek je začel hoditi v šolo pri šestih letih, po poti, ki je skoraj vzporedna naši prej opisani poti vendar nekoliko krajša (dolga eno »debelo« uro hoda). Njen začetek je označen s smerokazom TRŽIŠČE., kamor se vračamo. Lojzetova rojstna hiša in tudi ta pot sta prikrajšani za pogled na »Vorančevo« Dolenjsko. Kljub temu pa je njeno lepoto, in sploh lepoto narave prav gotovo tudi on občudoval, saj je že kot petošolec zapisal: »Sadni vrtovi, pisani travniki in zlate njive, še dalje tam zadaj pa pojo gozdovi. Bela cerkvica gleda s hriba pohlevno vasico pod seboj in prosi nanjo božji blagoslov«. Lepoto terasastih njiv, ki so dajale kruh njihovi vasi je občudoval vsak dan, ko je hitel v šolo. Pot ga je vodila delno po gozdu in nazadnje mimo osrednjega dela vasi Spodnje Vodale, do ceste Sevnica – Mokronog in po njej še nekaj minut do šole in do našega izhodišča.

Opomba: Opisane poti so primerne tudi za kolesarje, saj so vse asfaltirane. Največji vzpon, okrog 250 m, je med Tržiščem in Zgornjimi Vodalami.

Foto 1 (začetek članka): Župnijska cerkev v Tržišču, kjer je bil Lojze Grozde krščen. V ozadju Slančji vrh.

Foto 2: Zgornje Vodale, rojstna vas Lojzeta Grozdeta. Osrednja nova bela stavba je današnji dom Grozdetovih. Na njej je spominska plošča.

 

 

 

 

 

 

 Foto 3: Križ na odcepu, v ozadju že Zgornje Vodale, z osrednjo belo stavbo v sredini, današnji dom Grozdetovih.

 

 

 

 

 

 

Foto 4: Na povratku iz Grozdetove rojstne vasi nas na obzorju pozdravi Slančji vrh.

 

 

 

 

Foto 5 : Grozdetove vasi ne obdaja samo kraljestvo lepote, ampak tudi domovina pridnih rok.

Foto: A. Cvelbar